TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi zoper sodbo se delno ugodi in se ta spremeni tako, da se pravilno glasi:

„I. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani - COVL opr. št. VL 138049/2010 z dne 22.10.2010 ostane v 1. odstavku izreka v veljavi za 600,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.3.2010 dalje do plačila ter v 3. odstavku za izvršilne stroškov v višini 18,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9.10.2011 dalje do plačila; v preostalem delu 1. in 3. odstavka izreka pa se sklep o izvršbi razveljavi in tožbeni zahtevek zavrne.

II. Toženec je dolžan tožnici v 15 dneh povrniti njene stroške postopka na prvi stopnji v znesku 183,4 EUR, v primeru zamude s plačilom skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude do plačila.“

V preostalem se pritožba zoper sodbo zavrne in se ta v izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdi.

Toženec je dolžan tožnici v 15 dneh povrniti stroške nastale s pritožbo zoper sodbo v višini 114,6 EUR.

II. Pritožbi zoper sklep z dne 9.9.2014 se ugodi in se ta razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje.

Odločitev o stroških pritožbe zoper sklep z dne 9.9.2014 se pridrži za končno odločbo.

III. Pritožbi zoper sklep z dne 15.12.2014 se delno ugodi, in sicer tako da se v II. točki izreka razveljavi glede odločitve o plačilu zakonskih zamudnih obresti.

V preostalem se pritožba zoper omenjeni sklep zavrne in se ta v izpodbijanem a nerazveljavljenem delu potrdi.

Tožnica sama krije stroške nastale z vložitvijo pritožbe zoper sklep z dne 15.12.2014.

Stroške začasnega zastopnika založi stranka, ki je njegovo postavitev predlagala (ta lahko njihovo povračilo skupaj z ostalimi za pravdo potrebnimi stroški od nasprotne stranke uveljavlja glede na svoj pravdni uspeh). To je v tej zadevi tožeča in ne tožena stranka. Ker so ti stroški nastali tožnici in ne tožencu, slednji že po sami naravi stvari ne more biti upravičen do njihovega povračila.

V predmetni zadevi je bistveno, da stroški začasne zastopnice do konca glavne obravnave niso bili odmerjeni. Šele od trenutka, ko je tožnica prejela sklep sodišča prve stopnje, s katerim so bili ti stroški začasne zastopnice odmerjeni, ji je bilo lahko znano, kakšen obseg stroškov ji je iz tega naslova nastal. Zato pred tem (kot ji to neupravičeno očita sodišče prve stopnje) povračila teh stroškov tudi ni mogla ustrezno uveljavljati.

Nejasna je pritožničina navedba, da začasna zastopnica ni predlagala naložitev nadaljnjih stroškov postopka v njeno breme, temveč sodišče „samo prosila“ za izplačilo zneska 229,36 EUR. Ker je bila s strani sodišča postavljena, je začasna zastopnica zahtevo za plačilo stroškov odgovora na pritožbo poslala sodišču prve stopnje. Slednje pa je dolžno te stroške (čeprav gre za stroške pritožbenega postopka) tudi odmeriti. Vse to pa nima nobene zveze z okoliščino, da je dolžna te (potrebne) stroške v skladu s 5. odstavkom 82. člena ZPP začasni zastopnici poravnati tožnica.