Pravilnik o načinih ugotavljanja skladnosti za posamezne...

3876. Pravilnik o načinih ugotavljanja skladnosti za posamezne vrste merilnih instrumentov ter o vrstah in načinih njihove označitve z oznakami skladnosti*

Na podlagi četrtega odstavka 9. člena zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 22/00) izdaja ministrica za šolstvo, znanost in šport

P R A V I L N I K
o načinih ugotavljanja skladnosti za posamezne vrste merilnih instrumentov ter o vrstah in načinih njihove označitve z oznakami skladnosti*

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta pravilnik določa načine ugotavljanja skladnosti in označitve z oznakami skladnosti za posamezne vrste merilnih instrumentov (v nadaljnjem besedilu: merila), ki se dajejo v promet in prvo uporabo v Republiki Sloveniji in vsebino znaka EEC odobritve tipa meril v skladu z Direktivo Sveta 71/316/EGS z dne 26. julija 1971 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanašajo na skupne določbe za merilne instrumente in metode meroslovne kontrole (UL L št. 202 z dne 6. 9. 1971, str. 1), zadnjič spremenjeno z Direktivo Komisije 2007/13/ES z dne 7. marca 2007 o spremembi Priloge II k Direktivi Sveta 71/316/EGS o približevanju zakonodaj držav članic, ki se nanašajo na skupne določbe za merilne instrumente in metode meroslovne kontrole (UL L št. 73 z dne 13. 3. 2007, str. 10).

Ta pravilnik se izda ob upoštevanju postopka informiranja v skladu z Direktivo (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (UL L št. 241 z dne 17. 9. 2015, str. 1).

Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za proizvode, ki se v skladu z nacionalno zakonodajo, ki zagotavlja enakovredno raven varovanja javnega interesa, kot je določena v zakonodaji Republike Slovenije, zakonito proizvajajo oziroma tržijo v drugih državah članicah Evropske unije in Turčiji ali proizvajajo v državah Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki so hkrati podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru.

Ta pravilnik se izvaja v skladu z Uredbo (EU) 2019/515 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o vzajemnem priznavanju blaga, ki se zakonito trži v drugi državi članici, in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 764/2008 (UL L št. 91 z dne 29. 3. 2019, str. 1).

2. člen

Načini ugotavljanja skladnosti po tem pravilniku in z njimi povezani postopki ugotavljanja skladnosti za posamezne vrste meril so:

-

odobritev tipa merila,

-

prva overitev merila,

-

neposredna overitev posamičnega merila,

-

izjava o skladnosti s tipom merila,

-

EEC-odobritev tipa merila,

-

EEC-prva overitev merila in

-

obvezna predhodna odobritev.

3. člen

Ta pravilnik se nanaša na merila, njihove sestavne dele, dodatne naprave in merilno opremo.

3.a člen

Certifikati in odločbe, ki so izdani na podlagi tega pravilnika in na podlagi katerih se lahko merila dajejo v promet in prvo uporabo, se skupaj s prilogami objavijo v spletni aplikaciji Urada Republike Slovenije za meroslovje (v nadaljnjem besedilu: urad).

3.b člen

Urad lahko v postopkih, ki jih vodi po tem pravilniku, zahteva od vložnika, da zagotovi vso potrebno opremo za izvedbo preskusa merila.

3.c člen

Kadar ta pravilnik tako določa, opravljata dejanja v postopkih iz tega pravilnika proizvajalec merila (v nadaljnjem besedilu: proizvajalec) ali predstavnik proizvajalca, ki morata imeti sedež v Republiki Sloveniji ali v drugi državi članici Evropske unije.

Če proizvajalec nima sedeža v Republiki Sloveniji ali v drugi državi članici Evropske unije, mora imeti predstavnika s sedežem v Republiki Sloveniji ali v drugi državi članici Evropske unije.

II. ODOBRITEV TIPA MERILA

4. člen

Postopek odobritve tipa merila (v nadaljnjem besedilu: odobritev tipa) je zaporedje dejanj, izvedenih pred preskusom merila, med njim in po njem, kadar je merilo primerek predvidene proizvodnje (v nadaljnjem besedilu: tip merila), na podlagi katerih urad odloči o skladnosti tipa merila s predpisi.

5. člen

Zahtevo za odobritev tipa lahko vloži proizvajalec ali predstavnik proizvajalca in mora vsebovati naslednje podatke:

-

firmo in sedež proizvajalca,

-

tip merila,

-

vrsto merila in namen uporabe,

-

popis meril, naprav in drugih bistvenih sestavnih delov, ki tvorijo tip merila, za katerega se zahteva odobritev tipa,

-

meroslovni predpis, na podlagi katerega se zahteva odobritev tipa.

Sestavni del zahteve za odobritev tipa je tehnična dokumentacija, ki mora vsebovati:

a)

splošni opis merila,

b)

zasnovo konstrukcije ter proizvodne skice in načrte sestavnih delov, podsestavov, vezij in podobno,

c)

če je to potrebno, opis elektronskih naprav z risbami, diagrami, diagrami poteka logičnih podatkov in informacij o programski opremi, ki pojasnjujejo njihove lastnosti in delovanje,

d)

natančnejše opise in razlage, če so ti potrebni za razumevanje dokumentov iz prejšnje točke, vključno z opisom delovanja tipa merila,

e)

opis načina izvedbe in zaščite nastavitve parametrov s predlogom za mesto in način žigosanja,

f)

navodila za uporabo,

g)

opis rešitev, ki so bile sprejete, da bi bile izpolnjene predpisane meroslovne zahteve, in navedbo upoštevanih standardov,

h)

če je to potrebno, rezultate projektnih izračunov, pregledov in podobno,

i)

poročila o preskusih, če obstajajo,

j)

certifikate o odobritvi tipa in rezultate ustreznih preskusov na tipu merila, ki vsebuje dele, ki so istovetni tistim v načrtu, če ti obstajajo.

Zahtevo iz prvega odstavka tega člena in dokumentacijo navedeno v točkah a in f prejšnjega odstavka se predloži v slovenskem jeziku, ostala dokumentacija iz prejšnjega odstavka pa je lahko v enem od uradnih jezikov Evropske unije, ki ga sprejme urad.

Predstavnik proizvajalca mora zahtevi priložiti tudi pisno pooblastilo proizvajalca za zastopanje proizvajalca za dajanje meril na trg v Republiki Sloveniji.

6. člen

Ne glede na prejšnji člen vložnik na zahtevo urada predloži tudi druge podatke oziroma dokumentacijo o merilu, če so bistveni za ugotavljanje skladnosti tipa merila s predpisi.

7. člen

Vložnik mora predložiti v postopek odobritve tipa najmanj eno različico merila, ki jo določi urad. Na zahtevo urada je vložnik dolžan predložiti tudi več meril.

8. člen

Urad po pregledu zahteve za odobritev tipa in ugotovitvi, da je zahteva popolna, če je potrebno, določi izvajalca ter kraj in obseg preskusa tipa merila. Izvajalec preskusa tipa merila na podlagi svojih ugotovitev izdela poročilo o preskusu tipa merila.

Preskus tipa merila obsega preverjanje in ovrednotenje (v nadaljnjem besedilu: ovrednotenje), ali je tip merila izdelan skladno s predloženo tehnično in drugo dokumentacijo, ter preglede in/ali preskuse, s katerimi se preveri, ali rešitve, ki jih je sprejel proizvajalec, ustrezajo predpisanim meroslovnim zahtevam.

Po izvedenem preskusu tipa merila urad pregleda poročilo o preskusu tipa merila in odloči o odobritvi oziroma zavrnitvi odobritve tipa.

15. člen

Poročilo o preskusu iz prvega odstavka 8. člena tega pravilnika mora vsebovati:

-

poročilo o skladnosti merila s tehnično dokumentacijo,

-

poročilo o rezultatih preskusa,

-

poročilo o tehničnih ugotovitvah izvajalca preskusa,

-

priporočila v zvezi z odobritvijo tipa.

16. člen

Če tip merila izpolnjuje zahteve, določene z meroslovnimi predpisi za posamezno vrsto meril, urad izda certifikat o odobritvi tipa merila s prilogo.

Certifikat o odobritvi tipa merila s prilogo mora vsebovati naslednje podatke:

-

firmo in sedež proizvajalca, oznako tipa merila, uradno oznako tipa merila, datum izdaje odobritve in veljavnosti odobritve, meroslovne predpise, s katerimi je odobreni tip merila skladen,

-

meroslovne lastnosti tipa merila,

-

ukrepe, potrebne za zagotovitev neoporečnosti merila (namestitev zaščitnih oznak, prepoznavanje programske opreme itd.),

-

informacije o drugih elementih, potrebnih za prepoznavanje merila in za kontrolo skladnosti njihove zunanjosti s tipom,

-

če je to primerno, vsako informacijo, potrebno za preverjanje lastnosti izdelanega merila.

V certifikatu o odobritvi tipa merila so lahko navedeni različni pogoji, ki omejujejo uporabo merila, pri čemer se omejitve nanašajo na področja uporabe ter na število meril, za katera je dana odobritev tipa.

Urad lahko izda certifikat o začasni odobritvi tipa merila, če ugotovi, da je za ugotovitev skladnosti nekaterih lastnosti merila potrebnega več časa, v katerem se da vzorec merila v uporabo in sočasno nadaljuje z ovrednotenjem in proučevanjem.

Certifikat iz prejšnjega odstavka se izda za dobo največ enega leta in se lahko izjemoma podaljša še za eno leto.

17. člen

Vložnik zahteve za odobritev tipa je dolžan hraniti certifikat o odobritvi tipa merila s prilogo in tehnično dokumentacijo o tipu merila, ki jo je potrdil urad, še 10 let po izdelavi zadnjega primerka zadevnega tipa merila.

Urad lahko zahteva, da se primerek odobrenega tipa merila hrani pri vložniku oziroma proizvajalcu še do 5 let po pridobitvi odobritve tipa.

18. člen

Certifikat o odobritvi tipa merila se izda za dobo 10 let. Na zahtevo proizvajalca ali predstavnika proizvajalca se lahko na podlagi obstoječe in morebitne dodatno zahtevane dokumentacije veljavnost certifikata obnovi za zaporedna obdobja po 10 let.

V primeru temeljnih sprememb v načrtovanju merila, ki so na primer posledica uporabe novih tehnik, lahko urad izda certifikat z veljavnostjo 2 let. Na zahtevo imetnika certifikata se lahko veljavnost certifikata podaljša še za 3 leta.

Certifikat o odobritvi tipa merila se obnovi oziroma podaljša z dodatkom k certifikatu.

19. člen

Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik, ki je pridobil certifikat o odobritvi tipa merila, lahko prenese pravice, ki izhajajo iz odobritve tipa, na drugega pooblaščenega zastopnika. Prenos se opravi s pisno pogodbo, ki jo je treba priložiti zahtevi za dodatek k certifikatu o odobritvi tipa merila.

20. člen

Uradna oznaka tipa merila, ki se uporablja za identifikacijo odobrenega tipa merila, je sestavljena iz:

-

dvočrkovne oznake SI,

-

dveh zadnjih številk koledarskega leta izdaje certifikata o odobritvi tipa merila,

-

dvoštevilčne oznake skupine meril,

-

tekoče zaporedne številke certifikata o odobritvi tipa merila v danem letu.

21. člen

Če urad ugotovi, da tip merila ne izpolnjuje zahtev, določenih z meroslovnimi predpisi za posamezno vrsto meril, zavrne odobritev tipa.

Odločba o zavrnitvi odobritve tipa merila mora vsebovati naslednje podatke: popis meril in bistvenih sestavnih delov; navedbo meroslovnih predpisov in pomembnejše vložnikove dokumentacije, na podlagi katerih je bil izveden preskus tipa merila; navedbo značilnosti in vrednosti parametrov, ki so bile spoznane za hibne, in ustrezne sprejemljive vrednosti ter druge neizpolnjene pogoje.

Zoper odločbo o zavrnitvi odobritve tipa merila je dopustna pritožba na ministrstvo, pristojno za meroslovje. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.

22. člen

Če proizvajalec na odobrenem tipu merila uvede take spremembe, iz katerih ne izhaja nov tip merila, je proizvajalec ali predstavnik proizvajalca dolžan vložiti zahtevo za dodatek k certifikatu o odobritvi tipa merila. Zahteva za dodatek k certifikatu o odobritvi tipa merila mora vsebovati veljavno uradno oznako tipa merila z navedbo vseh dosedanjih sprememb oziroma dopolnitev na odobrenem tipu merila ter vzrok za zahtevane spremembe.

Zahtevi iz prejšnjega odstavka je treba priložiti dokumentacijo o spremembah in dopolnitvah tipa merila in primerek spremenjenega merila, ki ga določi urad.

23. člen

Proizvajalec ali predstavnik proizvajalca lahko vloži zahtevo za dodatek k certifikatu o odobritvi tipa merila tudi v primeru, da zahtevane spremembe v zvezi z odobrenim tipom merila niso nastale zaradi sprememb na odobrenem tipu merila.

III. PRVA OVERITEV MERILA

24. člen

Prva overitev merila (v nadaljnjem besedilu: prva overitev) pomeni pregled novega ali obnovljenega merila in potrditev njegove skladnosti z odobrenim tipom in/ali predpisanimi meroslovnimi zahtevami za zadevno vrsto merila. Skladnost merila se potrdi z označitvijo merila z oznako prve overitve in/ali izdajo potrdila o skladnosti s predpisi.

Prva overitev se lahko v primerih, navedenih v predpisih za posamezne vrste meril, in v skladu s sprejetimi preskusnimi postopki izvede po metodi, ki ni metoda preverjanja posameznega merila.

Prve overitve izvede urad ali oseba, ki jo za izvajanje overitev imenuje urad (v nadaljnjem besedilu: organ za ugotavljanje skladnosti).

Veljavnost oznake prve overitve preneha zadnji dan koledarskega leta, ki sledi letu, v katerem so bila merila označena z oznako prve overitve in/ali je bilo izdano potrdilo o skladnosti s predpisi, razen če je s posebnim predpisom določeno drugače. Rok veljavnosti prve overitve za posamezno vrsto merila je enak roku veljavnosti redne overitve za to vrsto merila.

25. člen

Zahtevo za prvo overitev mora podati proizvajalec ali predstavnik proizvajalca.

Zahteva iz prejšnjega odstavka mora vsebovati naslednje podatke:

-

podatke o vložniku zahteve,

-

ime firme in sedež (ime in naslov) proizvajalca,

-

pisno pooblastilo proizvajalca za zastopanje proizvajalca za dajanje meril na trg v Republiki Sloveniji, če je vložnik zahteve predstavnik proizvajalca,

-

podatke o merilu (vrsta merila, tip merila, uradna oznaka, če ta obstaja, serijska številka),

-

dokumentacijo o merilu iz drugega odstavka 5. člena tega pravilnika, razen točk g) in j), v slovenskem jeziku, če odobritev tipa ni predpisana,

-

navedbo predvidenega kraja uporabe merila, če je to pomembno za veljavnost overitve.

-

navedbo kraja uporabe merila.

26. člen

Postopek prve overitve zajema:

1.

pregled zahteve za prvo overitev,

2.

identifikacijo merila, da se ugotovi, ali:

a)

merilo spada v vrsto meril, za katero ni predpisana odobritev tipa merila. Če za merilo ni predpisana odobritev tipa, se ugotovi, ali merilo izpolnjuje predpisane meroslovne in z njimi povezane tehnične zahteve za posamezno vrsto meril,

b)

je merilo pridobilo odobritev tipa in ali je merilo skladno z odobrenim tipom in predpisanimi meroslovnimi zahtevami za posamezno vrsto meril, ki so bile v veljavi na dan izdaje certifikata o odobritvi tipa merila,

3.

preskus merila skladno s predpisanimi meroslovnimi zahtevami za posamezno vrsto merila, ki se nanaša zlasti na

a)

meroslovne lastnosti,

b)

največje dopustne pogreške,

c)

konstrukcijo, ali ta zagotavlja, da se merilne lastnosti pod normalnimi pogoji uporabe ne bodo dosti poslabšale,

d)

prisotnost predpisanih napisov in ploščic z žigom oziroma možnosti za označitev z oznakami prve overitve,

4.

namestitev oznak prve overitve in/ali izdajo potrdila o skladnosti s predpisi, če je ugotovljena skladnost z zahtevami za prvo overitev.

O postopku prve overitve merila se izda poročilo o overitvi, ki vsebuje:

-

podatke o izdajatelju poročila o prvi overitvi,

-

besedilo »MIRS ID XXX«, kjer »XXX« predstavlja trimestno identifikacijsko številko, ki je določena v odločbi o imenovanju, če poročilo o overitvi izda oseba, ki jo za izvajanje overitev imenuje urad,

-

sklicevanje na akreditacijo izdajatelja, če je akreditiran,

-

podatek o vrsti overitve (prva),

-

podatke, ki so zahtevani za identifikacijo merila,

-

meroslovne podatke o merilu, ki so pomembni pri overitvi,

-

podatke o pogojih, pri katerih je bil preskus merila opravljen,

-

rezultate pregleda in preskusa,

-

ugotovljene pogreške merila in pripadajoče največje dopustne pogreške,

-

ugotovitve o skladnosti merila s predpisom,

-

datum pregleda merila,

-

enolično identifikacijo poročila in datum izdaje in

-

podpis ali drugo označbo odobritve pooblaščenega osebja.

Če se prva overitev merila zavrne, se v poročilu navedejo razlogi za zavrnitev. Kopijo poročila prejme vložnik zahteve.

27. člen

Prva overitev se lahko izvede v eni ali več stopnjah. Ponavadi se prva overitev izvede v dveh stopnjah.

Glede na predpisane meroslovne zahteve za posamezno vrsto merila se:

Pravilnik o načinih ugotavljanja skladnosti za posamezne vrste merilnih instrumentov ter o vrstah in načinih njihove označitve z oznakami skladnosti*

Časovnica