TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Očetovstvo je dopustno ugotavljati samo v postopku in rokih, ki so
določeni v ZZZDR (86. - 94. člen - Uradni list SRS, št. 15/76).
Neodvisno od tega pa je kot glavno ali predhodno vprašanje vselej
dopustno obravnavati spor o tem, ali je bilo očetovstvo že
ugotovljeno ali priznano na način, ki je bil veljaven v času
ugotovitve oz. priznanja.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je
tožeča stranka uveljavljala, da je zakoniti dedič po pokojnem A-ju,
umrlem v letu 1976, in da mu gre dedni delež v višini 3/4 zapuščine.
Ugotovilo je, da tožnik ni uspel dokazati, da ga je zapustnik priznal
za svojega otroka na enega od načinov, določenih v 24. členu
temeljnega zakona o razmerjih med starši in otroki (Uradni list FLRJ,
št. 104/47). Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje iz
enakih razlogov potrdilo. Razlogom, ki jih je navedlo sodišče prve
stopnje je še dodalo, da je konkludentno priznanje iz 3. odstavka 23.
člena zakona o dedovanju, (Uradni list SFRJ, št. 42/65) pomembno za
dedno pravico nezakonskega otroka le tedaj, če je bilo očetovstvo
ugotovljeno s sodno odločbo.
Revizijsko sodišče je revizijo tožeče stranke zavrnilo kot
neutemeljeno iz naslednjih razlogov:
Revizijsko sodišče ugotavlja, da sodišči prve in druge stopnje nista
zmotno uporabili materialnega prava. Tožeča stranka v reviziji
pravilno navaja načine ugotavljanja očetovstva v času, ko bi to
priznanje moralo biti dano. Zmotno pa meni, da dejstva priznanja ni
dolžna dokazati. Tožeča stranka je namreč tista, ki bi morala
predložiti oz. dokazati obstoj ustrezne javne listine. To pa je
zapisnik pred varstvenim sodiščem po pravnem pravilu 181. paragrafa
prejšnjega zakona o sodnem nepravdnem postopku, sodna odločba ali
izpisek iz tedanjih matičnih knjig po 164. paragrafu ODZ.
Očetovstvo je enoten pravni pojem. Ni ga mogoče deliti po namenu
pridobitve ali izgube kakšne pravice ali obveznosti, ki iz njega
izvira. Ugotovitev očetovstva z vsemi pravnimi posledicami ureja
rodbinska zakonodaja (prej 22. - 27. člen temeljnega zakona o
razmerju med starši in otroki - Uradni list FLRJ, št. 104/47, sedaj
86. - 94. člen ZZZDR - Uradni list SRS, št. 15/76). Kadar očetovstva
ni več dopustno ugotavljati po tem zakonu oz. v njem predvidenem
posebnem postopku, o očetovstvu tudi ni mogoče odločati v pravdi o
dedni pravici. Očetovstvo je dopustno ugotavljati le kot glavno in ne
kot predhodno vprašanje.
Od tega pa je treba ločiti primere, ko je bilo očetovstvo po
predpisih, ki so v času priznanja veljali, že priznano, pa je kasneje
nastal spor o obstoju ustrezne listine oz,. obstoju samega priznanja.
Takšen spor lahko nastane tudi ob uveljavljanju dedne pravice. Prav
takšen je konkreten primer. Za uveljavitev dedne pravice po bratu na
podlagi odstopne pravice je pogoj, da imata tožnik in pokojni
skupnega očeta. Tožnik torej lahko dokaže, da je bilo očetovstvo že
ugotovljeno ali priznano na način, ki je bil veljaven v času
njegovega ugotavljanja, ali priznanja. Tožba na ugotovitev obstoja
listine oz. dejstva veljavnega priznanja za potrebe dedovanja namreč
ni vezana na noben rok. Zato sta sodišči prve in druge stopnje
pravilno ravnali, ko tožbe nista zavrgli, temveč sta o tožbenem
zahtevku meritorno odločali. Ker pa tožnik priznanja ni uspel
dokazati, je bil zahtevek pravilno zavrnjen.