TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Uporaba modernih prometnih sredstev in mehanizacije ne pomeni razširitve služnosti pod naslednjimi pogoji:

- Namen uporabe gospodujočega zemljišča, ki je bil določen v času ustanovitve služnosti, mora ostati isti. Za spremembo namena gre zlasti takrat, ko se spremeni kultura zemljišča, ko se prej izključno kmetijsko zemljišče sedaj uporablja za turizem, obrt, če postane kmetijsko zemljišče stavbno, itd. Sodišče bo moralo v vsakem konkretnem primeru vedno ugotoviti, ali se moderno sredstvo uporablja za isti namen kot prejšnje vozilo.

- Pot mora biti dovolj utrjena in dovolj široka oz. mora biti takšne kvalitete, da brez škode prenese novo obremenitev, ne da bi bila potrebna posebna ureditev poti.

- Od konkretnega primera bo odvisno upoštevanje še dodatnih kriterijev. Vodilo bosta zlasti načeli pp 484 ODZ in poštenja. S pomočjo teh načel bo sodišče ugotovilo, ali je novo breme služnosti zavezanec še dolžan nositi ali ne in ali sploh gre za težje breme ali ne. Pri tem pridejo zlasti v poštev vrsta vozila, pogostnost voženj, včasih pa tudi druge nevšečnosti - kot so pretiran hrup in smrad ter povečana nevarnost za ljudi in živali oz. služeče zemljišče samo.

S stališča procesa takšna rešitev pomeni naslednje: Če sodišče v pravdi ugotovi, da po gornjih kriterijih ne gre za razširitev služnosti, bo samo odločilo glede na konkretni zahtevek (konfesorni ali negatorni). Če pa bo sodišče ugotovilo, da gre za razširitev služnosti, tožnik pa bo v tožbenem zahtevku zahteval ugotovitev obstoja takšne služnosti, bo pravdno sodišče moralo zavrniti tožbeni zahtevek. Tožnik bo moral predlagati v nepravdnem postopku po pravilih o zasilnih poteh, da naj se določi zasilna pot oz. dovoli razširitev služnosti.

Predlog nekaterih sodišč, da naj bi pravdno sodišče postopalo po 18. členu ZPP, ni sprejemljivo, ker je odločitev o tem, ali naj se zadeva obravnava v pravdnem ali nepravdnem postopku, odvisna od predhodne meritorne odločitve sodišča o tem, ali gre za razširitev ali ne.