TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se III. točka izreka spremeni tako, da se glasi:

„Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati 951,60 EUR pravdnih stroškov, na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. SI56 0000, namen: Bpp 1074/2019, pa 8.698,98 EUR, vse v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev.“

II. Pritožba tožene stranke se zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Pravdni stranki nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Ni razloga, da sodišče spremembe tožbe ne bi dopustilo. Še posebej v primeru, kot je obravnavani, ko je tožnica izhajala iz naslova pogodbe in v skladu z določbami OZ zahtevala njen preklic. Med postopkom pa je bilo ugotovljeno, da po vsebini predstavlja pogodbo o preužitku, za katero pa določba 568. člena OZ ob obstoju ustreznih okoliščin predpisuje razvezo. Tožnica dejstvenega substrata ni spreminjala, ampak je le prilagodila svoj zahtevek zakonskim določbam. Pritožbeno sodišče ne vidi utemeljenega razloga, da v skladu z določbo tretjega odstavka 184. člena ZPP in prvega odstavka 185. člena istega zakona takšne spremembe tožbe ne bi dopustilo.

Skupno življenje ni le življenje v skupnem gospodinjstvu, ampak ob upoštevanju vseh okoliščin primera tudi življenje v skupni hiši. Že trditvena podlaga pravdnih strank izkazuje, da se njuno življenje v hiši prepleta, zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da ni moč govoriti o skupnem življenju. Oskrbe niti ni mogoče zagotavljati drugače, kot da toženka živi s tožnico. Takšno obliko sobivanja je moč opredeliti kot skupno življenje, saj določba 568. člena OZ ne omejuje skupnega življenja na skupno gopodinjstvo. Med pravdnima strankama je zaradi močnih nesoglasij sobivanje močno oteženo. Skupno življenje je, kot ugotavlja prvo sodišče, en sam kaos, ki bi ga bilo tudi po oceni pritožbenega sodišča nedopustno nadaljevati. Pogosto so prisotna medsebojna zmerjanja, nagajanja in oteževanja vsakodnevnega skupnega življenja. Pri tem pa ne gre za okoliščine, ki bi bile prisotne le na eni strani. Takšno kaotično stanje, ki je pogojeno z medsebojnim nerazumevanjem, kaže na nevzdržnost skupnega življenja in utemeljuje zahtevek za razvezo pogodbe.