TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča RS Bpp 242/2020 z dne 11. 12. 2020 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Organ za BPP je izpodbijano odločitev oprl na ugotovitev, da je bil tožniku sklep I U 12/2018 z dne 2. 2. 2018, ki bi ga želel s pritožbo izpodbijati, vročen 14. 2. 2018 ter da se je pritožbeni rok iztekel 1. 3. 2018, prošnjo za BPP pa je vložil (šele) 23. 10. 2020, ter na določbo drugega odstavka 36. člena ZBPP, po kateri mora prosilec prošnjo za nujno BPP vložiti najpozneje tri delovne dni pred iztekom roka za opravilo nujnega pravnega dejanja. Tožnik pa v tožbi navaja, da je iz sodnega spisa I U 12/2018 razvidno, da mu sklep z dne 2. 2. 2018 ni bil vročen dne 14. 2. 2018, pač pa (šele) po nadzorstveni pritožbi SuNp 13/2020 dne 20. 10. 2020, kar dokazuje s tožbi priloženim dopisom, pri čemer je iz navedene nadzorstvene zadeve tudi razvidno, da tožniku še ni bilo vročeno potrdilo o pravnomočnosti sklepa I U 12/2018 z dne 2. 2. 2018, z obrazložitvijo, da rok za vložitev pritožbe še ni potekel. Sodišče pa dalje ugotavlja, da ob tem tudi toženka v odgovoru na tožbo pritrjuje navedbam tožnika, da mu sklep I U 12/2018 z dne 2. 2. 2018 ni bil vročen 14. 2. 2018 ter da mu je bil vročen šele 20. 10. 2020, vendar zatrjuje, da je vse to pravno nepomembno. To pa pomeni, da iz izpodbijanega sklepa niso razvidni bistveni razlogi za odločitev oziroma bistvene okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, ali je bil postopek odločanja o tožnikovi prošnji za BPP pravilen in zakonit.