TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da njen izrek sedaj v celoti glasi:

„Tožena stranka je dolžna v 15 dneh plačati prvotožeči in četrtotožeči stranki vsaki 7.000,00 (sedem tisoč 00/100) EUR, drugotožeči in petotožeči stranki vsaki 1.345,80 (tisoč tristo petinštirideset 80/100) EUR ter tretjetožeči stranki 8.000,00 (osem tisoč 00/100) EUR, vsem z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo:

- glede prvotožeče in četrtotožeče stranke od zneska 6.259,40 (šest tisoč dvesto devetinpetdeset 40/100) EUR od 18.12.2006 do 01.07.2008, od zneska 7.000,00 (sedem tisoč 00/100) EUR pa od 02.07.2008 do plačila;

- glede drugotožeče in petotožeče stranke od 18.12.2006 do plačila;

- glede tretjetožeče stranke od zneska 6.259,40 (šest tisoč dvesto devetinpetdeset 40/100) EUR od 18.12.2006 do 01.07.2008, od zneska 8.000,00 (osem tisoč 00/100) EUR pa od 02.07.2008 do plačila.

V preostalem, to je glede teka zakonskih zamudnih obresti, se tožbeni zahtevek zavrne.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 4.317,67 (štiri tisoč tristo sedemnajst 67/100) EUR v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka sodbe sodišča prve stopnje, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. “

II. V preostalem se pritožba zavrne.

III. Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Povprečna raven imisij, značilna za urbana okolja v sodobnem času, je okoliščina, upoštevna v okviru presoje pravnega standarda „običajnih mej“ imisij (tretji odstavek 133. člena OZ), torej v okviru temelja tožbenega zahtevka in ne v okviru višine odškodnine zaradi prekomernega hrupa.