TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Ob reševanju pritožbe zagovornice obdolžene M. P. M. se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti spremeni tako, da se

iz razloga po 4. točki 357. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

z a v r n e o b t o ž b a ,

da je spremenjeno listino uporabila kot pravo,

s tem, da je 29. 12. 2008 v vlogi, ki jo je naslovila na Delovno in socialno sodišče v Kranju ter nato še 15. 4. 2009 na glavni obravnavi na Delovnem in socialnem sodišču v Kranju, predložila „pogodbo o zaposlitvi št. 8/2007 z dne 28. 1. 2008“, ki je bila spremenjena na prvi strani v 2. členu pogodbe, in sicer, da se pogodba o zaposlitvi sklepa za določen čas sedem mesecev in v členu 5. pogodbe, ko je navedeno, da delodajalec odloči glede na delovno mesto ali delavec dela šest dni v tednu in da so nedelje dela prosti dnevi, tako spremenjeno pogodbo pa je uporabila kot pravo zato, da bi opravičila zakonitost svojega ravnanja, ker je delavka A. T. izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi,

čimer naj bi storila kaznivo dejanje ponarejanje listin po prvem odstavku 251. členu KZ-1.

Po prvem odstavku 96. člena ZKP obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolžene in potrebni izdatki ter nagrada njene zagovornice proračun.

Zakonski opis kaznivega dejanja ponarejanja listin ne vsebuje individualno določenega oškodovanca, saj oškodovanec ni obsežen kot objekt storitve kaznivega dejanja. Ne glede na navedeno pa drugemu, konkretno določeni osebi, zaradi kaznivega dejanja ponarejanje listin, lahko nastane škoda in je lahko njena osebna ali premoženjska pravica s takšnim ravnanjem prekršena ali ogrožena, zaradi česar lahko kot oškodovanec prevzame oziroma nadaljuje kazenski pregon, v primeru, če državni tožilec od njega odstopi. Iz opisa kaznivega dejanja mora biti jasno razvidno, da je prekršena ali ogrožena kakšna njegova pravica.

Delodajalka A. T. ne more biti oškodovanka in tudi ni upravičena tožilka, zaradi zamude prekluzivnega roka po 204. členu ZDR, ker je po zakonu izgubila procesno pravico do sodnega varstva pravic iz delovnega razmerja, še preden naj bi obdolžena z namenom dokazovanja prenehanja delovnega razmerja uporabila spremenjeno (ponarejeno) listino. Z očitanim kaznivim dejanjem A. T. niso bile prekršene ali ogrožene premoženjske ali osebnostne pravice.