TFL Vsebine / TFLGlasnik

Čezmejne družbene in potrošniške interakcije so se v Evropi v zadnjih nekaj letih močno povečale. To povečanje je posledica različnih dejavnikov, od večje mobilnosti nove generacije delavcev do vzpona mednarodnega elektronskega poslovanja. Na podlagi statistike Eurostata je leta 2021 na primer skoraj 74 % uporabnikov interneta, ki živijo v EU, kupovalo blago ali storitve prek spleta, 32 % teh posameznikov pa je svoje nakupe naročilo pri prodajalcih s sedežem v drugih državah članicah. Glavni cilj uvedbe IKT v evropski civilni postopek je povečati učinkovitost postopkov. Čeprav je to pomemben vidik zagotavljanja dostopa do pravnega varstva in poštenega sojenja ter glede na to, da so zamude v postopkih še vedno velik problem v mnogih državah članicah, pa lahko enostransko osredotočanje samo na splošno učinkovitost pravosodja lahko prinaša tveganje za kakovost dostopa do sodnega varstva. Pri izterjavi dolga v drugih državah članicah EU je ključno poznavanje različnih postopkovnih možnosti, ki so na voljo, potek postopkov in posebnosti pravnih sredstev, ki jih zakonodaja omogoča tako upniku kot dolžniku. Ne nazadnje je najpomembnejši del upnikovega prizadevanja tudi čim hitrejša izvršitev s sodno odločbo ali notarsko listino priznanega dolga. Poznavanje teh vsebin omogoča oceno možnosti za uspeh, predvsem pa obvladovanje stroškov, ki upnika v postopku predhodno bremenijo, in časovnih okvirov postopka.

Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije za namene sodnih postopkov je v Evropi aktualna tema. Nekatere države članice EU so že pred mnogimi leti začele uvajati aplikacije IKT na sodiščih in v sodnih postopkih. To sega od osnovne digitalizacije sodne uprave do napredne uporabe videokonferenc in popolnega spletnega vodenja postopkov. Druge države članice so pri uvajanju IKT v pravosodje še vedno v povojih. Glavni cilj teh pobud je očitno doseči boljše pravosodje. Vsekakor pa razvoj v državah članicah poteka vzporedno z razvojem na vseevropski ravni in ukrepov Evropske komisije, ki nanj tudi vplivata.

Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Inštitut za civilno, primerjalno in mednarodno zasebno prav, ima bogate izkušnje pri pridobivanju in uspešni izvedbi projektov v programih Evropske unije, namenjenih izboljšavam na področju sodnih postopkov in izterjave obveznosti v čezmejnih zadevah. Vzpostavili smo tudi uspešen spletni portal Sodno varstvo pravic v civilnih zadevah – »Access to Civil Justice« (https://pf.um.si/acj/) in zgradili zavidljivo partnersko mrežo vrhunskih domačih in tujih pravnih strokovnjakov. Na področju evropskega civilnega procesnega prava trenutno koordiniramo obsežen EU projekt z naslovom Digitalna komunikacija in varstvo strank: izzivi za evropski civilni postopek – DIGI-GUARD. Cilj te interdisciplinarne raziskave digitalnih priložnosti je prispevati k dostopu do civilnega pravosodja ter učinkoviti in skladni uporabi in izvajanju instrumentov EU, še posebej na področju dveh prenovljenih uredb, Uredbe (EU) 2020/1783 o pridobivanju dokazov in Uredbe (EU) 2020/1784 o vročanju v civilnih in gospodarskih zadevah. Poudarek je na temah na presečišču pridobivanja dokazov in vročanja listin, s poudarkom na različnih oblikah komunikacijskih izmenjav v čezmejnih in nacionalnih primerih. V tem okviru se bo v organizaciji TFL, 22.11.2023 izvedel virtualni seminar z naslovom Evropsko civilno procesno pravo in pomen za slovenska sodišča. 

Na seminarju bodo v ospredju teme, ki bodo omogočile poglobljeno seznanitev s ključnimi temami na področju evropskega procesnega prava. Predavali bodo priznani strokovnjaki, ki so tudi raziskovalci na evropskih projektih, zato bodo podane poglobljene analize evropske zakonodaje ter ključne prakse Sodišča EU in Evropske komisije. Vodja projekta DIGI-GUARD, prof. dr. Vesna Rijavec, bo predstavila raznolikost izvršilnih naslovov pri čezmejni izterjavi s poudarkom na vrstah, strukturi, vsebini in učinkih izvršilnih naslovov. Izhodišče teme izhaja iz ugotovitve, da nacionalni organi držav članic EU kljub zavezanosti k načelu medsebojnega zaupanja izvršilne naslove iz drugih držav članic še naprej obravnavajo zadržano in nezaupljivo. Čeprav se je Evropska uredba o dedovanju v praksi izkazala za uspešno, je veliko odprtih vprašanj, na katera pa, vse bolj naraščajoča sodna praksa Sodišča EU še ni odgovorila. Prof. Rijavčeva bo v nadaljevanju seminarja razpravljala o praktičnih problemih Uredbe o dedovanju 10 let po njeni uporabi in učinkovitosti evropskega potrdila o dedovanju. Zadeve s čezmejno dimenzijo je treba reševati ob upoštevanju mednarodnega zasebnega prava, primerjalnega prava, ter drugih sredstev in orodij, ki temeljijo na državni suverenosti. V tem pogledu bo Asistent Denis Baghrizabehi analiziral vlogo odvetnika v čezmejnih sporih in pomen globalizacije odvetniških storitev. Pogosti so primeri, ko upnik že vloži tožbo pri sodišču, vendar postopek teče počasi in obstaja bojazen, da bo dolžnik izkoristil dolgotrajni postopek in različna pravna sredstva, da bi se izognil upnikom, preden bo sploh izdana sodna odločba. V teh primerih je v interesu upnika, da od sodišča zahtevate začasne ukrepe. Vendar obstajajo precejšnje razlike med pogoji za odreditev teh ukrepov med državami članicami. Prof. Tjaša Ivanc bo z vidika obravnavala teoretična in praktična vprašanja glede uporabe Uredbe (EU) št. 655/2014 o evropskem nalogu za zamrznitev bančnih računov, ki je sicer alternativni mehanizem obstoječim začasnim ukrepom. V zadnjem delu seminarja bodo analizirane novosti na področju čezmejnega dokazovanja in vročanja pisanj. Glavni cilj prenovljene Uredbe o dokazovanju je prenesti uredbo o dokazih v digitalno dobo z uvedbo podlag, na podlagi katerih se vse komunikacije in izmenjave dokumentov izvajajo prek decentraliziranega informacijskega sistema, kot je e-CODEX, in s spodbujanjem pridobivanja dokazov prek videokonference. Poleg tega prenovitev olajša neposredno pridobivanje dokazov in uvaja zanimive spremembe pojma „sodišče“, kar bo podrobneje predstavila Doc. dr. Katja Drnovšek. Sodnica Sabina Valek Derganc iz Evropske Komisije, bo predstavila napore Komisije na področju digitalizacije pravosodja, s poudarkom na civilnih postopkih. Še posebej pomembna tema je uvedba sistema e-CODEX, ki je decentraliziran in interoperabilen sistem za čezmejno komunikacijo in omogoča varno komunikacijo med predhodno odobrenimi in določljivimi uporabniki, kot so sodniki in uradniki. Opozoriti velja, da se bo decentralizirani informacijski sistem kot komunikacijsko sredstvo za prenos in sprejemanje zahtevkov, obrazcev in druge komunikacije začel uporabljati s 1. majem 2025.

Seminar bo ponudil odlično priložnost za naslovitev odprtih vprašanja na področju uporabe instrumentov EU, ki so bili sprejeti (in so začeli veljati) ali so se začeli uporabljati v Evropski uniji in ki so neposredno ali posredno povezani s posodobitvijo vročanja sodnih in izvensodnih pisanj ter pridobivanja dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah.