TFL Vsebine / TFLGlasnik

Poročilo s spomladanskega dela Konference plače v javnem sektorju

Natanko šest mesecev po jesenski konferenci o plačah v javnem sektorju je družba Tax-Fin-Lex držala besedo in pripravila spomladansko konferenco. Jesenska konferenca je razlagala novosti, ki jih je prinašal novi zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, udeležba na spomladanski konferenci o plačah v javnem sektorju pa je presegla vsa pričakovanja. Ugledni strokovnjaki so lahko postregli z že kar aktualnimi primeri uveljavljanja zakona – v nekaterih primerih kar z izračuni. Potem ko je Zlata Tavčar, direktorica družbe Tax-Fin-Lex, pozdravila udeležence, je Peter Pogačar, generalni direktor direktorata za javni sektor na ministrstvu za javno upravo, orisal dosežene cilje prenove plačnega sistema.

»S prenovo plačnega sistema smo si zadali kar nekaj ciljev, osnovna cilja prenove sistema pa sta bila zagotoviti ustreznejše plačne razrede in urediti variabilno nagrajevanje. In, ne pozabite, vse to ob ohranitvi obvladljivosti javnofinančnega plačnega sistema in njegove transparentnosti. Vse plače v javnem sektorju so javne od leta 2008 in so ene najbolj javnih v primerjavi s tujino. Po novem pa se bo sporočal tudi podatek o spolu. Gre za implementacijo evropske direktive.«

V nadaljevanju je Peter Pogačar spomnil, da če kogar koli zunaj javnega sektorja vprašamo o plačah v javnemu sektorju, bo rekel, da je predrag. A tega ne bo zjutraj rekel vzgojiteljici, ko odda otroka v vrtec, tega ne bo rekel niti negovalki v domu starejših občanov, tudi ne uradniku na upravni enoti, ko mu bo izdal gradbeno dovoljenje. Vprašal se je, a lahko enkrat v naši družbi dosežemo soglasje, kakšen javni sektor si želimo.

Ravno zaradi javne obvladljivosti javnofinančnega sistema je finančni učinek prenove sestavljen iz dveh sklopov: prenove v novo plačno lestvico in odprave plačnih nesoglasij pri osnovnih plačah. Po ocenah so se plače dvignile za 22 odstotkov oziroma 400 evrov nominalno. Seveda si država ne more takoj na začetku privoščit takšnega izdatka, zato se bo povišanje plač zgodilo postopoma – tisti, ki so na plačni lestvici najnižje, bodo prvi dobili izplačila.

»Zaradi doseženih dveh ciljev prenove plačnega sistema sem osebno izjemno vesel,« je v nadaljevanju dejal Pogačar, »to je odprava kompresije v spodnjem delu plačne lestvice in postavitev ustreznejših sorazmerij pri plačah med funkcionarji, direktorji in javnimi uslužbenci. Od leta 2008 do prenove enotnega plačnega sistema se je plačni sistem na teh ciljih sfižil. Minimalna plača se je spreminjala oziroma dvigovala, medtem pa se plače v javnem sektorju niso usklajevale. Na bivši plačni lestvici je bilo v nekem trenutku 26 plačnih razredov pod ravnjo minimalne plače: okoli 30.000 javnih uslužbencev je prejemalo doplačilo do minimalne plače.

Prehod na novo plačno lestvico, ki vzpostavlja razmerje 1 : 7, je bolj ustrezen zaradi dveh razlogov. Prvi je postopen prehod in teh 100 evrov razlike, drugi pa je, da so se funkcionarji izvršne veje oblasti zavezali, da se do sklica tega mandata ne bodo udeležili v tranšah. Kar je v luči razmisleka pravilna politična odločitev.«

Ob tem je Pogačar poudaril še eno osebno razmišljanje in vprašanje: ali bodo pravosodni funkcionarji, ki so svojo pravico dosegli na ustavnem sodišču, še dolgo del enotnega plačnega sistema? V razmislek je omenil primer Hrvaške, kjer so pravosodne funkcionarje v celoti izvzeli iz enotnega plačnega sistema.

Glede prihodnjih načrtov je spomnil, da se letos nadaljujejo pogajanja z ambicioznimi načrti pri pogajanjih o nagrajevanju delovne uspešnosti. »Ambicija je, da se kriteriji za nagrajevanje delovne uspešnosti določijo tako, da lahko med seboj odstopajo po posameznih stebrih.«

Tako kot vedno, ko je govor o nagrajevanju v javnem sektorju, uvodničar ni mogel mimo vprašanja mladih, saj se starostna struktura v njem poslabšuje bistveno bolj kot na splošno na trgu dela. »Skeptičen sem do tega, da bi mlade privabili v javni sektor samo s plačo; to je le prvi korak do večje privlačnosti za mlade.«

In na koncu, vendar ne nazadnje, je Peter Pogačar posebej omenil sklepanje prihodnje nove kolektivne pogodbe za javni sektor, ki bo sklenjena po novem kvorumu sindikatov za javni sektor.

Prvi strokovnjak, ki je spregovoril o praksi in izzivih novega plačnega sistema, je bil mag. Branko Vidič, vodja sektorja za plače v javnem sektorju na ministrstvu za javno upravo. Govoril je o izzivih uvrstitve javnih uslužbencev v plačni razred ob zaposlitvi, premestitvi in napredovanju v naziv. Samo za primer naj omenimo, da javni uslužbenec ohranja število plačnih razredov, ki jih je dosegel v nazivu, v katerega je bil imenovan pred premestitvijo oziroma sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za drugo delovno mesto. Mimogrede, organizator je udeležencem že pred konferenco zagotovil vse prosojnice posameznih predavateljev, zato je bilo kar zanimivo opazovati, kako so si številni na natisnjena predavanja sproti pisali pripombe.

Prav tako je o konkretnih primerih govorila mag. Katja Knez, sekretarka v sektorju za plače v javnem sektorju, posebno pozornost pa je namenila napredovanju javnih uslužbencev v višji plačilni razred v letu 2025. Ob tem je spomnila, da novi zakon še ne spremljajo podzakonski predpisi, zato so bile še posebno dragocene tabele in številčne ponazoritve ter seveda navedbe konkretni stališč koordinacije, ki spremlja izvajanje zakona in pripravlja odgovore na ključna vprašanja. Tako smo recimo slišali, da se pri javnem uslužbencih, ki delajo s krajšim delovnim časom, časovno obdobje za napredovanje šteje enako kot pri javnih uslužbencih, ki delajo s polnim delovnim časom. Pri štetju se ne upošteva skrajšanje delovnega časa oziroma delež zaposlitve.

»Javnega uslužbenca se lahko ob zaposlitvi znotraj javnega sektorja uvrsti v plačni razred, ki je za največ deset plačnih razredov višji od izhodiščnega plačnega razreda delovnega mesta oziroma naziva, vendar pod določenimi pogojih, ki so navedeni v 22. členu zakona.« O teh je govorila mag. Martina Jug, sekretarka v sektorju za plače v javnem sektorju na ministrstvu za javno upravo.

Kaj je pomenila oziroma kaj pomeni uravnilovka v spodnjem delu plačne lestvice, je bilo najbolj slikovito videti na grafu, ki ga je priložil Jakob Krištof Počivavšek, predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam. Strokovnjak, ki tradicionalno nastopa na sorodnih konferencah, je namreč govoril o vplivu sprememb minimalne plače na določanje osnovnih plač javnih uslužbencev. Prepričan je, da odprava uravnilovke pomeni ponovno vzpostavitev ustreznejših razmerij v plačah med funkcionarji, direktorji in javnimi uslužbenci ter znotraj posameznih stebrov, večjo variabilnost, povezano z učinkovitostjo dela (povezanost plače z rezultati dela), in ne nazadnje večjo privlačnost sistema za mlade.

Druga ugledna predstavnica sindikata je bila Irena Ilešič Čujovič, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije ter podpredsednica Konfederacije sindikatov javnega sektorja. S konkretnimi primeri je ponazorila spremembe na področju dodatkov v novem plačnem sistemu.

Lidija Apohal Vučković, univerzitetna diplomirana pravnica in zunanja sodelavka ministrstva za javno upravo, je opisala posebnosti pri določitvi osnovne plače v prehodnem obdobju 2025–2027. Na primer: v prehodnem obdobju osnovna plača praviloma ni vrednost plačnega razreda (vsaj del tega obdobja ne). V tem obdobju je osnovna plača vrednost njihovega plačnega razreda na dan 31. 12. 2024 z dodatkom dela razlike in vrednosti morebitne uskladitve. S konkretnimi tabelami je ponazorila, da bodo v obdobju 2025–2027 nekateri imeli obračunano osnovno plačo kot seštevek navedenih elementov, nekateri pa kot osnovno plačo iz plačne lestvice.

Nič manj pozornosti ni bila deležna Tjaša Kohek iz družbe Tax-Fin-Lex, ki je dopoldanski del konference sklenila z nazorno predstavitvijo tega, kaj zmore TFL AI – pravna umetna inteligenca na omenjenem portalu.

Vrhovna državna revizorka na računskem sodišču Nataša Musar Mišeljić je ob uredbi o delu plače za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu opozorila, da stari pravilniki niso bili razveljavljeni in da še veljajo (pravilnik o določitvi obsega sredstev za plačilo delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu ter o določitvi nejavnih prihodkov pri izvajanju javne službe, ki se štejejo v prihodke iz prodaje blaga in storitev na trgu, v javnih zavodih, javnih skladih in agencijah na področju kulture ter medijev), novi pa niso sprejeti. Tema, ki glede na obsežnost zagotovo zasluži vaj enodnevno konferenco.

Zapleteno zgodbo ob velikem pomanjkanju kadrov v nekaterih poklicih, kot so informacijski, varnostni, učiteljski, je podrobno razčlenila Štefka Korade Purg, univerzitetna diplomirana sociologinja. Dotaknila se je izhodišča o spregledu izobrazbe v novem plačnem sistemu. Spregled izobrazbe ni mogoč v primerih, ko gre za reguliran poklic, kot ga določa zakon, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev, in v primerih, ko je zahtevana izobrazba za zasedbo tega delovnega mesta določena z zakonom. Če pa je izobrazba določena z uredbo ali pravilnikom, je spregled izobrazbe možen.

Kako plačati pripravljenost, pod kakšnimi pogoji, kako na to vpliva kraj, kjer zaposleni prebiva v času pripravljenosti na delo. Dežurstva in plačilo – o zelo priljubljeni temi tudi v medijih je govorila odvetnica Tanja Bohl, specialistka za področje delovnega prava.

Tako kot pred pol leta je bil Boro Nikić iz sektorja za plače v javnem sektorju na ministrstvu za javno upravo tudi na tej konferenci deležen posebne pozornosti. Ponazoril je, kako je v resnici preprosta uporaba navidezno zapletene aplikacije za določitev osnovnih plač v prehodnem obdobju. Albert Nabernik, glavni inšpektor inšpektorata za javni sektor, pa je govoril o vračilu preveč izplačanih plač v novem plačnem sistemu.

Obračun nadomestila plače za praznik za delavce pri delodajalcih, ki jih zavezujeta bodisi kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva bodisi kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi – o tej temi, ki zadeva nekaj tisoč zaposlenih, je na koncu drugega dne konference govorila Nina Scortegagna Kavčnik, specialistka za delovno pravo. Za ilustracijo: ob koncu leta 2022 je bilo v zdravstvu zaposlenih 7.122 zdravnikov, 1.571 zobozdravnikov, 10.376 medicinskih sester in 11.624 zdravstvenih tehnikov.

Več fotografij si lahko ogledate na našem Facebook profilu!