Portal TFL
TFL Vsebine / Pravna mnenja
VS027600 - zaščitena kmetija - začetek postopka za ugotovitev, da kmetija ne predstavlja zaščitene kmetije
INTERNA OZNAKA DOKUMENT
VS027600
IZVOR, AVTOR
načelno pravno mnenje, občna seja VSS 27.6.1988
OBJAVA
Poročilo VSS 1-2/88 str.30, obr.
IZDAJATELJ
Vrhovno sodišče RS
BIVŠA REPUBLIKA
Slovenija
INSTITUT VSRS
zaščitena kmetija - začetek postopka za ugotovitev, da kmetija ne predstavlja zaščitene kmetije
PODROČJE VSRS
DEDNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
BESEDILO
ORIGINAL:
Če je pri pristojnem upravnem organu vložena zahteva upravičenega
predlagatelja za ugotovitev, da kmetija, ki je predmet dedovanja, ne
izpolnjuje pogojev niti po zadnjem odstavku 2. člena niti po 11.
členu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dedovanju
kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) -
(Ur.l. SRS, št. 1/86) zapuščinsko sodišče postopa analogno drugemu
odstavku 12. člena tega zakona.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o dedovanju kmetijskih
zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev - kmetij (Ur.l. SRS, št.
1/86) je v 2. odstavku 12. člena določil, da sodišča prve stopnje
odločajo po tem zakonu, če je ob uvedbi dedovanja kmetija določena z
odlokom oz. odločbo ter v primerih, ko je ob uvedbi dedovanja
postopek za določitev kmetije že v teku in da v tem primeru
zapuščinsko sodišče prekine zapuščinski postopek do pravnomočnosti
odločbe o določitvi kmetije. V praksi pa je postalo vprašljivo, kako
ravnati, kadar gre za postopek v obratni smeri, ko je ob uvedbi
dedovanja kmetija, ki je predmet dedovanja, določena z odlokom oz.
odločbo, a je po uvedbi dedovanja vložena zahteva za spremembo takega
njenega statusa.
Sodna praksa je že zavzela stališče, da mora biti kmetija zaščitena
ves čas postopka, če naj se uporabijo določbe zakona o dedovanju
kmetij, torej ob uvedbi dedovanja in ob odločitvi v zapuščinskem
postopku. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o dedovanju kmetij
v zadnjem odstavku 2. člena določa, da je zaradi spremenjenih
okoliščin v upravnem postopku možna ugotovitev in izdaja odločbe
pristojnega občinskega organa, da kmetija ne izpolnjuje več pogojev
po tem času (spremenjeni 3. člen zakona o dedovanju kmetij - Ur.l.
SRS, št. 26/73 in 29/73), v 11. členu pa določa, prav tako v upravnem
postopku pri občinskem upravnem organu, možnost preverjanja pogojev
za določitev kmetije po tem zakonu, ki so bile kot take določene z
odloki občinskih skupščin. Glede na ti dve zakonski določbi je torej
sprememba statusa kmetije možna in če pride na tak predpisan način do
nje, pri odločitvi v zapuščinskem postopku ni mogoče uporabiti zakona
o dedovanju kmetij in zakona o njegovih spremembah, temveč določbe
zakona o dedovanju (Ur.l. SRS, št. 15/76,13/78). Glede na to je bilo
zavzeto stališče, da je v primeru, ko je pri pristojnem upravnem
organu vložena zahteva upravičenega predlagatelja v smislu zadnjega
odstavka 2. člena ali 11. člena zakona o spremembah zakona o
dedovanju kmetij, postopati enako kot je to določeno v 2.
odstavku 12. člena tega zakona.
Če je pri pristojnem upravnem organu vložena zahteva upravičenega
predlagatelja za ugotovitev, da kmetija, ki je predmet dedovanja, ne
izpolnjuje pogojev niti po zadnjem odstavku 2. člena niti po 11.
členu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dedovanju
kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) -
(Ur.l. SRS, št. 1/86) zapuščinsko sodišče postopa analogno drugemu
odstavku 12. člena tega zakona.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o dedovanju kmetijskih
zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev - kmetij (Ur.l. SRS, št.
1/86) je v 2. odstavku 12. člena določil, da sodišča prve stopnje
odločajo po tem zakonu, če je ob uvedbi dedovanja kmetija določena z
odlokom oz. odločbo ter v primerih, ko je ob uvedbi dedovanja
postopek za določitev kmetije že v teku in da v tem primeru
zapuščinsko sodišče prekine zapuščinski postopek do pravnomočnosti
odločbe o določitvi kmetije. V praksi pa je postalo vprašljivo, kako
ravnati, kadar gre za postopek v obratni smeri, ko je ob uvedbi
dedovanja kmetija, ki je predmet dedovanja, določena z odlokom oz.
odločbo, a je po uvedbi dedovanja vložena zahteva za spremembo takega
njenega statusa.
Sodna praksa je že zavzela stališče, da mora biti kmetija zaščitena
ves čas postopka, če naj se uporabijo določbe zakona o dedovanju
kmetij, torej ob uvedbi dedovanja in ob odločitvi v zapuščinskem
postopku. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o dedovanju kmetij
v zadnjem odstavku 2. člena določa, da je zaradi spremenjenih
okoliščin v upravnem postopku možna ugotovitev in izdaja odločbe
pristojnega občinskega organa, da kmetija ne izpolnjuje več pogojev
po tem času (spremenjeni 3. člen zakona o dedovanju kmetij - Ur.l.
SRS, št. 26/73 in 29/73), v 11. členu pa določa, prav tako v upravnem
postopku pri občinskem upravnem organu, možnost preverjanja pogojev
za določitev kmetije po tem zakonu, ki so bile kot take določene z
odloki občinskih skupščin. Glede na ti dve zakonski določbi je torej
sprememba statusa kmetije možna in če pride na tak predpisan način do
nje, pri odločitvi v zapuščinskem postopku ni mogoče uporabiti zakona
o dedovanju kmetij in zakona o njegovih spremembah, temveč določbe
zakona o dedovanju (Ur.l. SRS, št. 15/76,13/78). Glede na to je bilo
zavzeto stališče, da je v primeru, ko je pri pristojnem upravnem
organu vložena zahteva upravičenega predlagatelja v smislu zadnjega
odstavka 2. člena ali 11. člena zakona o spremembah zakona o
dedovanju kmetij, postopati enako kot je to določeno v 2.
odstavku 12. člena tega zakona.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.