TFL Vsebine / Pravna mnenja

Obrazložitev:

Praviloma sodišče preizkuša pravna sredstva zoper sodne odločbe po ustaljenih stopnjah: najprej dovoljenost, nato pravočasnost vložitve in končno utemeljenost pravnega sredstva. Preizkus pritožbe oškodovanca zoper sklep preiskovalnega sodnika o ustavitvi preiskave zaradi odstopa državnega tožilca od pregona pa ne more biti ločen na fazo preizkusa dovoljenosti in na fazo preizkusa utemeljenosti pritožbe.

Po določbi prvega odstavka 399. člena ZKP lahko pritožbo zoper sklep vloži stranka in oseba, katere pravica je bila prekršena.
Oškodovanec, ki je po obvestilu preiskovalnega sodnika iz prvega odstavka 180. člena ZKP, da je državni tožilec odstopil od pregona, pravočasno in pravilno, na podlagi prvega odstavka 60. člena ZKP prevzel pregon, je s tem kot subsidiarni tožilec postal stranka (8. alinea 144. člena ZKP) in ima zato pravico do pritožbe zoper sklep o ustavitvi preiskave (ne glede na razloge, ki so privedli sodišče do zmotne izdaje sklepa).

Če pa oškodovanec, ki je vložil pritožbo, ni prevzel pregona ali ga ni prevzel pravočasno in pravilno, lahko v pritožbi zoper sklep o
ustavitvi preiskave po drugem odstavku 180. člena ZKP v bistvu zatrjuje le razloge, s katerimi uveljavlja kršitev njegove pravice do
prevzema pregona, ker ni bil v skladu z zakonom obveščen o odstopu državnega tožilca od pregona ali o svoji možnosti prevzema pregona ali, da je pravočasno in pravilno prevzel pregon.

V tem primeru zunajobravnavni senat najprej preizkusi, ali so pritožbene navedbe utemeljene in šele potem, ko ugotovi, da je
pritožba oškodovanca utemeljena, ugotovi, da mu je bila kršena pravica do prevzema pregona. Preizkus dovoljenosti pritožbe
oškodovanca in njene utemeljenosti je torej istočasen in na isti ravni. Ugotovitev, da je pritožba dovoljena ali ne, je celo rezultat,
posledica predhodne ugotovitve, da mu je bila s sklepom o ustavitvi preiskave kršena pravica do prevzema pregona, zato ima oškodovanec v tem primeru pravico do pritožbe. To stališče ne nasprotuje določbi prvega odstavka 399. člena ZKP, po kateri je pritožba zoper sklep dovoljena, če ni izrečno izključena, saj v zakonu v tem primeru pravica oškodovanca do pritožbe ni izrečno izključena. Še več, po določbi drugega odstavka 180. člena ZKP sodišče pošlje sklep o ustavitvi preiskave tudi oškodovancu, kar je razlog več za stališče, da ima oškodovanec vselej pravico do pritožbe zoper ta sklep.

Sprejeto stališče sicer odstopa od uveljavljenega načela preizkusa pravnih sredstev po fazah. Praktična posledica tega stališča pa je, da se bo zunajobravnavni senat vselej izrekel o utemeljenosti oškodovančeve pritožbe, pri nasprotnem stališču pa bi njegovo
pritožbo kot nedovoljeno zavrgel, če bi spoznal, da po vsebini ni utemeljena in jo je torej vložila oseba, ki ji pravica ni bila prekršena.