TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Upravitelj mora ravnati z posebno – profesionalno skrbnostjo, njegova odgovornost je torej postrožena, saj se upravitelj šteje za strokovnjaka, ki ima ali vsaj mora imeti posebna znanja v zvezi s postopkom zaradi insolventnosti.

Delnice, če ne kotirajo na borzi, ni mogoče oceniti na podlagi primerljivih tržnih cen. Vendar pa je v takem primeru treba že v otvoritvenem poročilu to pojasniti, navesti, kako naj bi se sicer ugotavljala vrednost. Tudi način, kot ga je sicer izbrala upraviteljica, bi morda lahko bil sprejemljiv, vendar pa ne tako, kot se je tega lotila upraviteljica: ne da bi imela dovoljenje sodišča za kaj takega, je kar sama ugotavljala višino kapitala izdajatelja Delnic in od tod sklepala na vrednost posamezne delnice, pri čemer je ni niti zmotila tako velika razlika med vrednostjo teh delnic v računovodskih izkazih stečajnega dolžnika pred stečajem in tako ugotovljeno vrednostjo.

Pravilo glede ocenjevanja vrednosti je, da mora vrednost premoženja oceniti pooblaščeni ocenjevalec, ne pa upravitelj sam. Za kakršnakoli odstopanja, tudi za uporabo pravila iz prvega odstavka 328. člena ZFPPIPP, je nujno, da upravitelj na to potrebo opozori sodišče, kot transparentno in v skladu z dobro prakso pa je mogoče oceniti le taka pojasnila, ko upravitelj najprej pojasni, zakaj tega ne bo ocenjeval pooblaščeni ocenjevalec, nato pojasni knjigovodske vrednosti – tako stečajnega dolžnika kot vrednosti na podlagi računovodskih listin izdajatelja delnic. Tako vrednost, kot jo je upoštevala, pa bi smela upoštevati le ob izrecnem soglasju sodišča oziroma vsaj po izrecnem opozorilu, kako je prišla do ocenjene vrednosti, tako da bi ji sodišče lahko sporočilo, da to ne bo v redu, ko bi njeno ravnanje sploh lahko preverilo. Nikakor pa ne na tak način, ko je dajala vtis, da je bila opravljena realna ocena vrednosti, šele ob zapletu pri predlogu prodaje pa je pojasnila, kako se je zadeve lotila. Ob takem ravnanju bi vsaj sodnik izgubil zaupanje v upravitelja.

Tudi višje sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da predlog za prodajo, ki ne vsebuje podatkov o ločitvenih upnikih in višini njihovih terjatev, predstavlja izrazito pomanjkljiv predlog, tako predlogi pa vodijo k nadaljnjim napakam. Od povprečno skrbnega upravitelja pa se pričakuje tudi, da bo skrbno pazil na morebitne predkupne pravice, glede ločitvenih upnikov pa je zelo pomembno tudi, da je v takih primerih treba uporabiti 345. člen ZFPPIPP, da je izvedena prodaja tudi zakonita.

Pozivanje sodišča k dopolnjevanju in popravi predlogov postopek nedvomno podaljšuje, sodišče se preobremenjuje s tem, kar vpliva tudi na hitrost poplačila upnikov. Tudi lažja kršitev, ki se večkrat ponovi, preraste v težjo kršitev, ki pa že predstavlja podlago za razrešitev upravitelja. Ali je pri tem tudi že nastala škoda upnikom, pa pri odločanju o razrešitvi upravitelja ni tako pomembno, saj je hujša kršitev lahko podana tudi brez nastanka škode.