IZREK
I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.
II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.
JEDRO
Tožnik in tožena stranka sta se v individualni pogodbi o zaposlitvi med drugim dogovorila, da ima tožnik po prenehanju mandata predsednika zbornice (ki je pravna oseba javnega prava) pravico do nadomestila plače, vse dokler se ne zaposli oziroma najdlje eno leto po prenehanju mandata. Ker bi bila z izplačilom tega nadomestila obremenjena tudi javna sredstva, je določba v individualni pogodbi o zaposlitvi med tožnikom in toženo stranko v delu, v katerem tožniku daje pravico do nadomestila plače po prenehanju mandata predsednika zbornice, v nasprotju z zavezujočo določbo 3. odstavka 16. člena ZJU. Ta namreč določa, da delodajalec javnemu uslužbencu ne sme zagotavljati pravic v večjem obsegu, kot je to določeno z zakonom, podzakonskim predpisom ali s kolektivno pogodbo, če bi s tem obremenil javna sredstva. Pogodba oziroma pogodbeno določilo, ki nasprotuje prisilnim predpisom, je glede na 1. odstavek 86. člena OZ nično. Nično pogodbeno določilo pa nima pravnega učinka. Kdor je na podlagi nične pogodbe že izpolnil svoje obveznosti, je izpolnil nekaj, česar ni bil dolžan, zato ima pravico zahtevati svojo izpolnitev nazaj s kondikcijskim zahtevkom. Zato je odločitev tožene stranke, da tožnik ni upravičen do izplačila nadomestila plače za delovno mesto predsednika zbornice po prenehanju mandata, pravilna.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.