TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Dopolnitev pritožbe tožeče stranke z dne 29.10.2021 se kot prepozna zavrže.

II. Pritožba tožene stranke glede izpodbijanega sklepa se zavrne kot neutemeljena in potrdi izpodbijani sklep.

III. Pritožbi tožene stranke glede izpodbijane 2. točke izreka sodbe se ugodi in se v tem delu sodba spremeni, tako da se sedaj glasi: ″1. Tožba s tožbenim zahtevkom: ″Razveljavijo se sklepi skupščine delničarjev družbe T. d.d., notarski zapis notarke K. F. iz C., opr. št. Sv 735/2014 z dne 29. 8. 2014: Skupščina delničarjev družbe T. d.d. sprejme revidirano letno poročilo za leto 2013, skupaj z revizorjevim poročilom. Podeli se razrešnica predsedniku uprave mag. A. B. za obdobje od 15. 7. 2013 dalje do izteka poslovnega leta. Podeli se razrešnica članici uprave g. M. L. za obdobje od 19. 12. 2013 do 31. 12.2013. Podeli se razrešnica članom nadzornega sveta za poslovno leto 2013,‶ se zavrže.

IV. Pritožba tožeče stranke glede izpodbijane 1.točke izreka sodbe se zavrne in se v tem delu potrdi izpodbijana sodba.

V. Pritožba stranskega intervenienta R. M. glede izpodbijanega prvega odstavka 1.točke izreka sodbe (zavrne se primarni tožbeni zahtevek, ki glasi: ″Revidirano letno poročilo družbe T. d.d. za poslovno leto 2013, skupaj z revizorjevim poročilom je nično) se zavrne in se v tem delu potrdi izpodbijana sodba.

VI. Pritožbi tožene stranke glede izpodbijane 3. točke izreka sodbe se ugodi in se 3. točka spremeni, tako da glasi: ″Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodne odločbe povrniti toženi stranki njene stroške pravdnega postopka v znesku 1.417,91 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.‶

VII. Tožeča stranka nosi sama svoje stroške odgovora na pritožbo.

VIII. Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti stroške pritožbe v znesku 660,04 EUR in stroške odgovora na pritožbo v znesku 486,04 EUR oboje v roku 15 dni od vročitve te odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za ves čas zamude.

Tožniki res ob vložitvi spremembe tožbe niso imeli več status delničarja, vendar veljavna ureditev po ZGD-1 ne zamejuje tistih, ki smejo vložiti tožbo na ničnost letnega poročila delniške družbe zgolj na delničarje, ampak sme tožbo na ničnost letnega poročila vložiti vsakdo, ki za to izkaže pravni interes. S tem, ko so tožniki z dnem 9.12.2015 izgubili status delničarja, odpadla možnost graditi pravdno upravičenje na kasneje ponovno pridobljenem statusu delničarja, ker mora obstajati pravdno upravičenje glede izpodbojne tožbe po ZGD-1 tudi glede na njene posebne značilnosti, da je potrebno izpodbojno tožbo napovedati in jo vložiti v enem mesecu od zasedanja skupščine. Pridobitev statusa delničarja potem, ko je ta status delničarju za nekaj časa prenehal, ne more biti upoštevna za pravočasno in dovoljeno izpodbojno tožbo. Sedaj pritožnik je v svojih tožbenih navedbah glede ničnosti letnega poročila v celoti sledil stališčem teoretikov, ki jim sedaj pritožbeno zanika strokovnost in neprilagodljivost stališč glede na kasneje sprejeti ZFPPIPP, še zlasti za primer instituta prisilne poravnave na način konverzije upniških terjatve v lastniške deleže, vendar pritožbeno sodišče takšen pritožbeni očitek zavrača, saj je institut ničnosti letnega poročila urejen v ZGD-1 in kot takšen edina materialnopravna podlaga za ugotavljanje zatrjevane njegove ničnosti.