TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi obdolžene A. A. se ugodi, pritožbama zagovornikov obdolženega B. A. in pooblaščencev oškodovancev C. C., D. D. in E. E. pa se delno ugodi, in se izpodbijana sodba v odločbi o krivdoreku, odločbi o kazenski sankciji, odločbi o premoženjskopravnem zahtevku in odločbi o stroških kazenskega postopka spremeni tako, da:

1) se obdolženo A. A.

iz razloga po 3. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

oprosti obtožbe,

da naj bi z obdolženim B. A. v času od julija 2017 do januarja 2020 v Ljubljani ne ravnala po predpisih o plači in drugih prejemkih iz delovnega razmerja ter plačilu predpisanih prispevkov in tako 16 delavcev, zaposlenih v družbi F., d. o. o., s sedežem na naslovu ..., mat. št. ..., prikrajšala in jim omejila pravice, ki jim pripadajo, s tem, da A. A. kot direktorica navedene družbe in B. A. kot njen dejanski poslovodja, ki sta skupaj vodila navedeno družbo:

1. v nasprotju s 44. členom v zvezi s 134. členom Zakona o delovnih razmerjih (Ur. list RS, št. 21/2013 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDR-1), in v nasprotju s 130. in 131. členom ZDR-1 nista poskrbela za plačilo plač, regresov za letni dopust in povračil stroškov v zvezi z delom, in sicer delavcem:

1.1. G. G. plače za januar 2020, povračil stroškov v zvezi z delom za januar 2020 in del regresa za letni dopust za leto 2019;

1.2. H. H. plač in povračil stroškov v zvezi z delom za junij in julij 2019 ter sorazmernega dela regresa za letni dopust za leto 2019;

1.3. D. D. del regresa za letni dopust za leto 2018 in regresa za letni dopust za leto 2019;

1.4. I. I. plače in povračil stroškov v zvezi z delom za oktober 2019, sorazmernega dela regresa za letni dopust 2019;

1.5. J. J. plač za marec in april, del oktobra 2019, povračil stroškov v zvezi z delom za oktober 2019 in del regresa za letni dopust za leto 2019;

1.6. K. K. sorazmerni del regresa za letni dopust 2019;

1.7. C. C. plač za april, junij in julij 2019, povračil stroškov v zvezi z delom za junij 2019 ter del regresa za letni dopust za leto 2017 ter sorazmernega dela regresa za letni dopust za leto 2019;

1.8. L. L. plače in povračila stroškov v zvezi z delom za junij 2019 ter sorazmernega dela regresa za letni dopust za leto 2019;

1.9. M. M. sorazmernega dela regresa za letni dopust za leto 2019;

1.10. N. N. dela regresa za letni dopust za leto 2018 in regresa za letni dopust za leto 2019;

1.11. O. O. sorazmerni del regresa za letni dopust 2019;

1.12. P. P. sorazmerni del regresa za letni dopust 2019;

1.13. E. E. plač in povračil stroškov v zvezi z delom za junij in julij 2019 ter sorazmernega dela regresa za letni dopust za leto 2019;

s čimer vse sta G. G., H. H., I. I., J. J., C. C., L. L., M. M. in E. E. prikrajšala in jim omejila pravice do plače in regresa za letni dopust, G. G., H. H., I. I., J. J., C. C., L. L., M. M. in E. E. prikrajšala in jim omejila pravice do povračila stroškov v zvezi z delom, D. D., K. K., N. N., O. O. in P. P. pa prikrajšala in jim omejila pravice do regresa za letni dopust;

2. v nasprotju s 44. členom v zvezi s 134. členom ZDR-1 in 3. členom Zakona o prispevkih za socialno varnost (Ur. list RS, št. 5/1996 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZPSV), s 144., 152., 153. in 158. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. list RS, št. 96/2012, z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZPIZ-2) ter drugim odstavkom 352. člena in 353. členom v zvezi z 283. členom Zakona o davčnem postopku (Ur. list RS, št. 117/2006 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDavP-2) nista poskrbela za plačilo z zakoni predpisanih prispevkov za socialno varnost za izplačane plače zaposlenim delavcem, in sicer prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za zdravstveno zavarovanje, za starševsko varstvo in za primer brezposelnosti iz njihovih bruto plač, in sicer za

2.1. G. G. za čas od septembra 2019 do decembra 2019, pri čemer za december 2019 obračun prispevkov REK-1 ni bil oddan;

2.2. R. R. za čas od septembra 2019 do novembra 2019;

2. 3. H. H. za čas od septembra 2019 do novembra 2019;

2. 4. I. I. za september 2019;

2.5. J. J. za september, november in december 2019 ter januar 2020, pri čemer za december 2019 in januar 2020 obračuna REK-1 nista bila oddana;

2.6. M. M. za čas od septembra do novembra 2019;

2.7. S. S. za čas od septembra do novembra 2019;

2.8. Š. S. za čas od septembra do novembra 2019;

2.9. O. O. za september 2019, pri čemer obračun prispevkov REK-1 ni bil oddan;

2.10. P. P. za julij, september in oktober 2019, pri čemer za julij in oktober 2019 obračuna prispevkov REK-1 nista bila oddana;

s čimer vse sta jim omejila pravice do plače po 44. členu ZDR-1,

z neplačilom z ZPIZ-2 predpisanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zgoraj navedene delavce, kar je v nasprotju s 152., 153. in 158. členom v zvezi s 3. in 6. členom ZPIZ-2, v zvezi z drugim odstavkom 352 člena ZDavP-2, pa sta zgoraj navedene delavce, prikrajšala za pravico, da bi se jim plača v zgoraj navedenih časovnih obdobjih na podlagi 30. člena ZPIZ-2 upoštevala v izračun pokojninske osnove;

s čimer naj bi storila kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev po prvem odstavku člena 196 KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1.

Oškodovance G. G., H. H., D. D., I. I., J. J., C. C., L. L., M. M., N. N., O. O., P. P. in E. E. se z njihovimi premoženjskopravnimi zahtevki v delu, ki se nanaša na obdolženo A. A., na podlagi tretjega odstavka 105. člena ZKP napoti na pravdo.

Stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka člena 92 ZKP ter potrebni izdatki obdolženke na podlagi prvega odstavka člena 96 ZKP obremenjujejo proračun, če se dajo izločiti iz skupnih stroškov.

2. V pogojni obsodbi, izrečeni obdolženemu B. A., se posebni pogoj ne določi.

3. Oškodovance G. G., H. H., D. D., I. I., J. J., C. C., L. L., M. M., N. N., O. O., P. P. in E. E. se z njihovimi premoženjskopravnimi zahtevki v delu, ki se nanašajo na obdolženega B. A., na podlagi drugega odstavka 105. člena ZKP napoti na pravdo.

II. V preostalem se pritožbi zagovornikov obdolženega B. A. in pooblaščencev oškodovancev C. C., D. D. in E. E. zavrneta kot neutemeljeni in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je sicer pravilno zavrnilo ugovor pravne narave, ki se nanaša na konkretizacijo zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja, in utemeljeno presodilo, da je konkretizacija zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja ustrezna kljub temu da se v izreku ne navajajo številčni zneski oškodovanja posameznih delavcev. Sodišče druge stopnje pritrjuje, da zadostuje opredelitev vrste prejemkov oziroma prispevkov, za katere so bili posamični delavci oškodovani, ter navedba časovnih obdobij, v katerih so plačila izostala, iz razloga, ker je objekt varstva predmetnega kaznivega dejanja stabilnost sistema socialne varnosti, v katerega je obdolženi posegel na očitani način; za obstoj kaznivega dejanja je torej nepomembno, kolikšno je bilo individualno oškodovanje za posamičnega delavca. Od tega ločeno vprašanje pa predstavlja oblikovanje odločbe o premoženjskopravnih zahtevkih, ki mora temeljiti na pravilih civilnega (materialnega in procesnega) prava; škoda mora biti izražena številčno, saj v nasprotnem primeru ni določljiva, kot taka pa ne more predstavljati predmeta civilne obveznosti niti odločba s tako neopredeljeno škodo ne more biti izvršilni naslov.