TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 279,99 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka paricijskega roka dalje.

Že od uveljavitve novele ZPP-E, ki velja od 14. 9. 2017, sodišče v postopkih, ki izvirajo iz izvršbe na podlagi verodostojne listine, ne odloča več o usodi plačilnega naloga, temveč se na obrazložen ugovor dolžnika sklep o izvršbi razveljavi v celoti (kot je v tem primeru sodišče tudi storilo) in o zahtevku odloči kot pri običajni tožbi (primerjaj 436. člen ZPP). Tožnica je ves čas uveljavljala denarni zahtevek in sodišče prve stopnje ji je to tudi prisodilo.

V sporu majhne vrednosti narok ni obvezen, temveč ga je sodišče dolžno opraviti le, če sodišče to oceni za potrebno ali če katera od strank izvedbo naroka izrecno zahteva v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah iz 452. člena ZPP (primerjaj 454. člen ZPP). Sodbo brez naroka je mogoče izdati tudi, če je dejansko stanje sporno.

Izvedbo naroka mora izrecno zahtevati stranka.

Sodišče prve stopnje ni ugodilo zahtevku (le) na podlagi listinskih dokazov, temveč predvsem na podlagi trditvenega bremena strank in dejstva, da toženec nekaterih ključnih trditev tožnice sploh ni prerekal.

Sklicevanje, da sodišče prve stopnje ni izvedlo nekaterih dokazov, ki jih je predlagala tožnica, je neupoštevno, saj bi tovrstno procesno kršitev lahko uveljavljala kvečjemu tožnica. Ker toženec ni zmogel že trditvenega bremena, ni bilo nobene potrebe po izvedbi dokazov z zaslišanji, saj je izvedba dokazov namenjena dokazovanju pravno pomembnih dejstev, ki pa jih mora stranka poprej zatrjevati. Če jih ne zatrjuje, ni ničesar pravno pomembnega, kar bi bilo treba dokazovati.

Toženec je sam povzročil, da izdelane žaluzije niso več ustrezale stavbi, in ne (pritožbeno polemizirano) umanjkanje gradbenega odra.

Toženec je s svojim ravnanjem (naknadnimi spremembami na fasadi) povzročil, da dela ni bilo mogoče dokončati. Pri tem gre za situacijo, ki je analogno najbližje tretjemu odstavku 626. člena OZ: [Podjemnik] ne odgovarja za zamudo, nastalo zato, ker mu naročnik ni pravočasno izročil materiala, ali zato, ker je zahteval spremembe, ali zato, ker mu ni izplačal dolžnega predujma, in sploh za zamudo, nastalo zaradi naročnikovega ravnanja. Tako se izkaže, da je tudi materialno pravo bilo pravilno uporabljeno.