TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A., B. B. in C. C. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 1329/04 z dne 13. 4. 2005 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 798/2003 z dne 14. 9. 2004 in z odločbo Ministrstva za okolje, prostor in energijo št. 462-275/01 z dne 7. 1. 2003 se ne sprejme.

Pritožniki izpodbijajo odločitev, ki se nanaša na vprašanje, ali obstoji razlog za ničnost upravne odločbe o zavrnitvi zahteve za denacionalizacijo, in ne na vprašanje, kdo je lahko upravičenec do denacionalizacije. Ne gre torej za dve različni odločitvi o istem vprašanju. Kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave tudi sicer ni mogoče utemeljiti zgolj z okoliščino, da odločitve o isti zadevi temeljijo na različnih stališčih oziroma na različni oceni dejanskega stanja. Zgolj ena drugačna odločitev Vrhovnega sodišča odstopa od ustaljene sodne prakse in s tem kršitve pravice iz 22. člena Ustave še ne utemeljuje. Poleg tega iz sodbe Vrhovnega sodišča, na katero se pritožniki sklicujejo, ne izhaja stališče, po katerem bi na razlago pojma "drugega nedovoljenega dejanja" vplivala okoliščina, da se posledice pravnomočne odločitve ne dajo odpraviti po drugi poti. Odločbe Ustavnega sodišča same po sebi niso razlog za ničnost že pravnomočnih odločb. Izpodbijana odločitev pa ne temelji na stališčih, ki bi se nanašala na premoženjskopravna oziroma dednopravna vprašanja. Zato stališča, na katerih temelji izpodbijana odločitev, ne morejo biti sporna z vidika pravice iz 33. člena Ustave. Zgolj dejstvo, da se z odločitvijo sodišč ne strinjajo, oziroma da s pravnimi sredstvi, ki so jih uporabili, niso uspeli, pa za sklep o kršitvah pravic iz 23. in 25. člena Ustave ne zadošča.