TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba M. R. zoper sodbo Vrhovnega sodišča RS v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru in sodbo Temeljnega sodišča v Kopru, Enote v Postojni se ne sprejme v obravnavo. Pritožnik nosi svoje stroške postopka.

Izpodbijane sodbe, ki pritožniku nalagajo izpraznitev stanovanja z utemeljitvijo, da Komanda garnizona Reka dne 5.9.1991 s spornim stanovanjem ni bila upravičena razpolagati in ga je torej toženec zasedal nezakonito, ne kršijo človekove pravice ali svoboščine iz 14. in 22. člena Ustave. Takšno stališče je skladno s stališčem Ustavnega sodišča, ki ga je zavzelo v odločbah Up-65/94 z dne 12.12.1996 in št. Up-119/94 z dne 3.4.1997 (Uradni list RS, št. 24/97). Pritožniku (tožencu) pravica iz 22. člena Ustave tudi ni bila kršena, ker je izselitev iz spornega stanovanja pogojena s tem, da mora tožeča stranka tožencu najprej dati na razpolago njegovo prejšnje enosobno stanovanje, s čimer naj bi se odločalo mimo postavljenega tožbenega zahtevka. Pritožnik ni navedel konkretnih odločb Vrhovnega sodišča, iz katerih bi izhajalo, da sodišča, v takšnih primerih kot je bil njegov, redoma zavrnejo tožbeni zahtevek v celoti. Ustavno sodišče je ob tem tudi ugotovilo, da je za takšno odločitev obstajala trditvena podlaga (v odgovoru na tožbo ter v pritožbi toženca - pritožnika) in zato se takšna razlaga in uporaba procesnega prava, kot je bila uporabljena v izpodbijanih sodbah, ne more oceniti kot arbitrarna. Samo preverjanje pravilnosti uporabe prava (tako materialnega kot procesnega) pa ni stvar Ustavnega sodišča. V preostalem pritožnik glede te zatrjevane kršitve nima pravnega interesa. Pogojevanje izselitve iz spornega stanovanja s tem, da se mu da na razpolago prejšnje stanovanje, mu namreč lahko le koristi.