TFL Vsebine / TFLGlasnik

Pojavnost razpoloženjskih motenj, npr. depresije, je v razvitem svetu vse večja, v Sloveniji pa celo nad povprečjem držav članic EU.[1] Obstoječe metode zdravljenja niso optimalne in mnogim pacientom sploh ne pomagajo.[2] Stanje, ki poleg trpljenja prizadetih in njihovih bližnjih povzroča tudi finančne obremenitve za socialna zavarovanja, zdravstveni sistem in družbo kot celoto,[3] raziskovalce po vsem svetu spodbuja, da iščejo nove in inovativne metode zdravljenja za razpoloženjske motenje, predvsem depresijo. Eden največjih prebojev, ki so se v zadnjem desetletju pojavili na tem področju, so terapije s psihedeliki, ki kažejo poleg obetavnih rezultatov na področju zdravljenja depresije tudi potencial za pomoč tistim, ki trpijo za anksiozno motnjo, motnjami hranjenja, posttravmatskim stresnim sindromom ipd.[4] Čeprav raziskave zbujajo upanje, pa jih marsikje otežujejo ali celo preprečujejo pravni okvirji, ki psihedelike uvrščajo med najstrožje regulirane prepovedane droge brez uporabnosti v medicini. Slovenski raziskovalci na področju inovacij pri zdravljenju razpoloženjskih motenj ne morejo izvajati raziskav na ljudeh, kar otežuje njihovo sodelovanje pri tem hitro razvijajočem se področju medicine.

Definicija psihedelikov ni povsem enoznačna. Tako imenovani »klasični psihedeliki« vključujejo snovi, kot so LSD (dietilamid lizergične kisline), psilocibin (prisoten v »čarobnih gobah«), meskalin (prisoten v kaktusu pejotl) in DMT (prisoten npr. v šamanskem pripravku ayahuasca).[5] Psihedeliki so človeštvu znani že tisočletja in se tradicionalno uporabljajo v verske, duhovne in medicinske namene.[6] V 50. in 60. letih 20. stoletja so psihiatri in psihologi že preučevali terapevtske potenciale psihedelikov, vendar so se raziskave zaradi političnega in kulturnega nasprotovanja, ki je privedlo do prepovedi teh snovi, večinoma ustavile.^[7] V kontekstu trenutnih raziskav, ki jih nekateri imenujejo kar psihedelična renesansa, pa se kot psihedelike včasih omenja tudi MDMA (znan kot ekstazi), stimulans in halucinogen, in ketamin, sintetično disociativno anestetično sredstvo. Vse omenjene snovi povzročajo spremenjena stanja zavesti in halucinacije ter so uvrščene na seznam prepovedanih drog. Razen ketamina, ki se kot narkotik uporablja v medicini in veterini, so psihedelične snovi v Sloveniji uvrščene v Skupino I prepovedanih drog, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba in se ne uporabljajo v medicini, zaradi česar uporaba v medicinske namene pri ljudeh ni dovoljena, možne pa so raziskave mehanizmov delovanja na živalskih modelih.

Na podlagi Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD)[8] razvrstitev substanc na Seznam skupin prepovedanih drog ureja Vlada RS z uredbo.[9] Trenutna razvrstitev psihedelikov ne ustreza sodobnim ugotovitvam o njihovi terapevtski učinkovitosti in tveganjih, povezanih z njihovo uporabo, ter močno omejuje participacijo slovenskih raziskovalcev v svetovnih prizadevanjih za napredek na področju iskanja novih potencialno učinkovitih farmakoloških zdravil za motnje razpoloženja.

Medtem ko je raziskovalcem delo s psihedeliki otežkočeno, narašča število uradno nepriznanih terapij in šamanskih obredov s psihedeličnimi substancami. Medijsko poročanje, ki psihedelike včasih prikazuje kot čarobna zdravila, in njihova popularizacija v popularni kulturi, v kombinaciji s pomanjkljivim znanjem večine populacije o teh substancah, predstavlja določeno tveganje, saj se uporabniki ne zavedajo vseh razsežnosti tveganj, ki so povezana z uporabo psihedelikov. Neuradne terapije in obredi s psihedeličnimi snovmi potekajo brez vsakega nadzora nad izvajalci (njihov izobrazbo, izkušnjami, znanji, nameni ipd.), uporabljenimi substancami (za katero substanco sploh gre, ali vsebuje nevarne primesi ipd.) ali načrta izvajalcev za zmanjševanje tveganj za varnost in zdravje udeležencev (uporaba psihedelikov je lahko nevarna npr. za posameznike, nagnjene k psihotičnim epizodam, v nekaterih primerih pa lahko ogroža tudi fizično zdravje udeležencev; v Sloveniji npr. že beležimo primer smrti udeleženca šamanskega rituala leta 2011^[10]).

Umestitev psihedelikov v najstrožje regulirano skupino prepovedanih drog očitno ne odvrača ne uporabnikov ne ponudnikov uradno nepriznanih terapij, niti ne preprečuje njihovega izvajanja. Seveda gre pri pojavu neuradnih terapij s psihedeliki za kompleksen družben pojav, ki ga ni mogoče nasloviti zgolj z prepovedjo, represijo in demonizacijo teh raznolikih praks. Najpomembnejše je zagotovo ozaveščanje in realistično izobraževanje o učinkih psihedelikov in tveganjih, ki so povezana z njihovo uporabo v različnih kontekstih. Naslavljanje tveganj in slabih praks na področju šamanstva in neuradnih terapij s psihedeliki je kompleksna naloga za pripadnike različnih strok in družbe kot celote.

Zagotovo pa k zmanjšanju škode in tveganj ne pripomore onemogočanje znanstvenega raziskovanja vplivov psihedelikov na ljudi ter s tem povezanim razvojem in dostopnostjo eventualnih novih terapevtskih pristopov za slovenske paciente. Premnik na tem področju nakazuje nedavni sklep Komisije Vlade RS za droge, da se za pet psihedeličnih snovi uvrščenih v Skupino I prepovedanih drog opravi ocena tveganja, na podlagi katere se bo sprejela odločitev o njihovi morebitni prestavitvi v Skupino II. Prerazporeditev psihedelikov v Skupino II prepovedanih drog, ki se lahko uporabljajo v medicini, bi omogočila razvoj in konkurenčnost slovenske znanosti na področju psihiatrije in nevroznanosti ter prispevala k novim spoznanjem o tveganjih in koristih psihedelikov, ne da bi psihedelične substance postale dostopnejše za rekreativne uporabnike.

Opombe:

* Prispevek je nastal v okviru projekta J5-50170 – Uradno nepriznane terapije s psihedeliki v slovenskem pravnem sistemu, ki ga financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) in ga izvajajo Univerza v Ljubljani Pravna fakulteta, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani in Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana.

[1] Nacionalni inštitut za javno zdravje: Duševno zdravje: od vzrokov do posledic, 2023.

[2] Carlos Zarate, Ronald S. Duman, Guosong Liu, Simone Sartori, Jorge Quiroz, Harald Murck: New Paradigms for Treatment-Resistant Depression, v: Annals of the New York Academy of Sciences 1292 (2013), str. 21-31.

[3] Silvia Coretti, Filippo Rumi, Americo Cicchetti: The Social Cost of Major Depression. A Systematic Review, v: Review of European Studies, 11 (2019).

[4] Mauro Cavarra, Alessandra Falzone, Johannes G Ramaekers, Kim P C Kuypers, Carmela Mento:Psychedelic-Assisted Psychotherapy – A Systematic Review of Associated Psychological Interventions, v: Frontiers in Psychology, 13 (2022).

[5] Amanda Siebert: Psyched: Seven Cutting-Edge Psychedelics Changing the World. Greystone Books, Vancouver, Berkeley, London 2022.

[6] Michael Winkelman: Shamanic Guidelines for Psychedelic Medicine, v: Thomas B. Roberts in Michael J. Winkelman: Psychedelic Medicine: New Evidence for Hallucinogenic Substances as Treatments. Praeger, Westport 2007.

[7] Conrad Sproul: “Don’t Kill My Buzz, Man!” – Explaining the Criminalization of Psychedelic Drugs, v: Oregon Undergraduate Research Journal, 19 (2021) 1.

[8] Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD), Uradni list RS, št. 108/99, 44/00, 2/04 - ZZdrI-A, 47/04 – ZdZPZ.

[9] Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog, Uradni list RS, št. 69/19, 157/20, 162/21, 8/23, 113/23.

[10] Robert Gulan: Maribor: mazaštvo v verski skupnosti Sakrament prehoda?.