TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Domik na dražbi, ki jo opravi sodišče v izvršilnem postopku z izvršbo
na nepremičnine po 12. poglavju ZIP, je odločba državnega organa v
smislu drugega odstavka 20. člena ZTLR in pomeni za kupca,
najboljšega ponudnika, originarno pridobitev lastninske pravice na
prodani nepremičnini. Pismeni sklep o domiku (4. odstavek 164. člena
ZIP), sklep o izročitvi nepremičnine (167. člen ZIP) in vpis v
zemljiško knjigo so potrebni za dokončanje izvršilnega postopka, ne
pa za pridobitev lastninske pravice na prodani nepremičnini. Z
domikom se dražba konča (3. odst. 164. čl. ZIP). Tedaj dolžniku
poteče pravica do vložitve ugovora po 8. tč. 50. čl. ZIP (51. čl.
ZIP). Sodišče razveljavi prodajo, če kupec v določenem roku ne položi
kupnine (166. čl. ZIP) ali če ugodi pritožbi zoper sklep o domiku. Ta
sklep je mogoče izpodbijati zaradi kršitev predpisov o dražbi. V tem
obsegu je pridobitev lastninske pravice na prodani nepremičnini na
podlagi domika pogojna. Ni pa razlog za izpodbijanje domika plačilo
dolga po izvršeni dražbi.

Sodišče prve stopnje je odločilo, da se nepremičnini, ki sta bili
prodani na javni dražbi, domakneta upniku kot kupcu.
Proti temu sklepu je dolžnik vložil pritožbo, v kateri navaja, da je
upniku poravnal ves svoj dolg. Predlaga, naj pritožbeno sodišče sklep
o domiku razveljavi. Sodišče druge stopnje je to pritožbo zavrnilo
kot neutemeljeno. Zavzelo je stališče, da zaradi zatrjevanega plačila
dne 4.2.1988 sklepa o domiku ni mogoče razveljaviti.
Proti temu sklepu vlaga Javni tožilec SR Slovenije zahtevo za varstvo
zakonitosti zaradi bistvene kršitve določb izvršilnega postopka, ker
je sodišče nepravilno uporabilo določbo 167. čl. zakona o izvršilnem
postopku (ZIP), ni pa uporabilo določbe 3. odst. 164. člena, 8. točke
50. člena in 51. čl. ZIP, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost
izpodbijanega sklepa. Sodišče druge stopnje bi moralo dolžnikovo
vlogo z dne 4.2.1988 obravnavati po vsebini, ne pa po nazivu. Po
vsebini pa je ta vloga ugovor v smislu 8. točke 50. člena ZIP.
Dolžnik v vlogi trdi, da je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki
je nastopilo po izvršljivosti odločbe in sicer z izpolnitvijo. Po 51.
členu ZIP je mogoče tak ugovor vložiti vse do konca izvršilnega
postopka. Ta postopek pa bi bil končan šele s pravnomočnostjo sklepa
o izročitvi nepremičnin po 167. členu ZIP. Sodišče druge stopnje bi
moralo vlogo dolžnika vrniti sodišču prve stopnje, da jo obravnava
kot ugovor in postopa po 52., 53. in 54. členu ZIP. Zahteva za
varstvo zakonitosti poudarja, da je sodišče druge stopnje pripisalo
sklepu o domiku pravne posledice, ki jih je imel domik po prejšnjih
predpisih, ZIP pa določa, da pridobi kupec lastninsko pravico šele po
pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu (3. odst. 164.,
167. in 168. člen ZIP).
Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.
Bistveno vprašanje v tem postopku je, do kdaj lahko dolžnik, ko gre
za izvršbo na nepremičnine, s plačilom svojega dolga doseže ustavitev
izvršilnega postopka. Zahteva za varstvo zakonitosti zastopa
stališče, da ima dolžnik to pravico vse do pravnomočnosti sklepa o
izročitvi nepremičnine kupcu po 167. členu ZIP. Po stališču
drugostopnega skelpa ima dolžnik možnost preprečiti prisilno prodajo
svojih nepremičnin do začetka javne dražbe. Zakon o izvršilnem
postopku o tem nima posebne določbe. Zato je odgovor na to vprašanje
treba iskati v določbah zakona o temeljnih lastninskopravnih
razmerjih. Ta zakon določa za pridobitev lastninske pravice na
podlagi pravnega posla tradicijsko načelo, po katerem je za
pridobitev lastninske pravice potreben poleg veljavnega pravnega
naslova še pridobitni način. Za nepremičnine je kot pridobitni način
določen vpis v javne knjige (33. člen ZTLR). Za pridobitev lastninske
pravice na podlagi zakona ali na podlagi odločbe državnega organa pa
tradicijsko načelo ne velja, zato v teh primerih vpis v javno knjigo
ni pridobitni način za pridobitev lastninske pravice.
Domik na dražbi, ki jo opravi sodišče v izvršilnem postopku z izvršbo
na nepremičnine po 12. poglavju ZIP, je odločba državnega organa v
smislu 2. odst. 20. člena ZTLR in pomeni za kupca, najboljšega
ponudnika, originarno pridobitev lastninske pravice na prodani
nepremičnini. Pismeni sklep o domiku (4. odst. 164. čl. ZIP), sklep o
izročitvi nepremičnine (167. člen ZIP) in vpis v zemljiško knjigo so
potrebni za dokončanje izvršilnega postopka, ne pa za pridobitev
lastninske pravice na prodani nepremičnini.
Sodišče razveljavi prodajo, če kupec v določenem roku ne položi
kupnine (166. člen ZIP) ali če ugodi pritožbi zoper sklep o domiku.
Ta sklep je mogoče izpodbijati zaradi kršitev predpisov o dražbi. V
tem obsegu je pridobitev lastninske pravice na prodani nepremičnini
na podlagi domika za kupca pogojna. Ni pa razlog za izpodbijanje
domika plačilo dolga po izvršeni dražbi. Z domikom se dražba konča
(3. odst. 164. člena ZIP). Tedaj upniku poteče pravica do vložitve
ugovora po 8. točki 50. člena ZIP (51. člen ZIP). Tako stališče ne
izhaja samo iz navedenih določb zakona o izvršilnem postopku, ampak
tudi iz kupčeve, na domiku temelječe lastninske pravice na prodani
nepremičnini. Ko kupec pridobi lastninsko pravico, ta ne more biti
več odvisna od ravnanja dolžnika.
Določba 168. člena ZIP ureja varstvo pravic kupca glede na
razveljavitev ali spremembo sklepa o izvršbi, ne posega pa v
lastninsko pravico kupca po domiku pri nespremenjenem sklepu o
izvršbi. Določba 168. člena ZIP nikakor ne upravičuje dolžnika, da s
plačilom dolga po izrečenem domiku prepreči kupcu pridobitev
lastninske pravice na nepremičnini, prodani na sodni dražbi.