TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Če zasebni tožilec umakne tožbo, mora plačati stroške kazenskega
postopka iz 6. točke 2. odstavka 95. člena ZKP, ki mu jih naloži
sodišče v sklepu, s katerim kazenski postopek ustavi.

Temeljno sodišče je s sklepom, s katerim je kazenski postopek zoper
obdolženca ustavilo, ker je zasebna tožilka umaknila zasebno tožbo,
hkrati odločilo, da mora zasebna tožilka plačati povprečnino. Zoper
ta sklep se je pritožil pooblaščenec zasebne tožilke in sicer zoper
odločbo o stroških. Višje sodišče je pritožbi ugodilo in izpodbijani
sklep v odločbi o stroških spremenilo tako, da zasebna tožilka ni
dolžna plačati povprečnine. Pri tem je navedlo naslednje razloge:
Določbo 3. odstavka 99. člena ZKP, da mora zasebni tožilec plačati
stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke 2. odstavka 95. člena
ZKP, torej tudi povprečnino, če se kazenski postopek ustavi s
sklepom, je treba tolmačiti širše in to z uporabo določila 3.
odstavka 99. člena, da se zasebni tožilec in obdolženec lahko
poravnata o svojih medsebojnih stroških, če se postopek ustavi z
umikom zasebne tožbe, z upoštevanjem določil o gmotnih razmerah in
zahtevnosti postopka ter uporabe določila 4. odstavka 98. člena ZKP,
v katerem so določeni primeri, ko je mogoče obdolženca oprostiti
plačila stroškov kazenskega postopka, kar spodbuja stranke k mirni
poravnavi.
Občna seja Vrhovnega sodišča SR Slovenije se ni strinjala s stališčem
višjega sodišča iz naslednjih razlogov:
Po določbi 3. odstavka 99. člena ZKP zasebni tožilec ni dolžan
povrniti stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke 2. odstavka
95. člena tega zakona le, če se postopek ustavi oz. če se obtožba s
sodbo zavrne zaradi obdolženčeve smrti ali zaradi tega, ker je
obdolženec zbolel za kakšno trajno duševno boleznijo, ali pa zaradi
tega, ker je kazenski postopek zastaral zaradi zavlačevanja, ki ga ni
mogoče pripisati v krivdo zasebnemu tožilcu. Ker v obravnavani
situaciji, ko je sodišče s sklepom ustavilo kazenski postopek zoper
obdolženca zaradi tega, ker je zasebna tožilka umaknila tožbo, ne gre
za primer, ki ga zakon o kazenskem postopku izrecno določa, da
zasebni tožilec ni dolžan plačati stroškov kazenskega postopka,
odločitev višjega sodišča ni pravilna. Ob upoštevanju navedenih
ugotovitev in zato, ker se po določbi predzadnjega stavka v 3.
odstavku 99. člena ZKP, v primeru umika tožbe obdolženec in zasebni
tožilec lahko poravnata le o svojih medsebojnih stroških tudi ni
sprejemljiva razlaga te določbe, ki jo višje sodišče podaja v zvezi s
sprejeto odločitvijo, da naj bi spodbujala stranke k mirni poravnavi.
Sodišče je sicer dolžno pri odmeri povprečnine upoštevati zamotanost
postopka in premoženjske razmere zasebnega tožilca, vendar pa ne more
odločiti, da teh stroškov ni dolžan plačati. Ker pa zakon o kazenskem
postopku v 4. odstavku 98. člena določa, da sme sodišče oprostiti
povrnitve vseh stroškov ali dela stroškov kazenskega postopka iz 1.
do 6. točke 2. odstavka 95. člena tega zakona le obdolžencu in to le,
če ugotovi dejstva, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da bi bilo
zaradi plačila stroškov ogroženo vzdrževanje obdolženca ali oseb, ki
jih je dolžan vzdrževati, tudi ta določba ne daje podlage za
odločitev, da zasebni tožilec ni dolžan plačati povprečnine.