Sklep o splošnih pravilih izvajanja denarne politike |...

5493. Sklep o splošnih pravilih izvajanja denarne politike

Na podlagi tretjega odstavka 15. člena ter prvega odstavka 31. člena in v zvezi z 58. in 61. členom Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Svet Banke Slovenije

S K L E P
O SPLOŠNIH PRAVILIH IZVAJANJA DENARNE POLITIKE

1 SPLOŠNE DOLOČBE

Banka Slovenije s tem sklepom določa pravila za izvajanje denarne politike v povezavi s Smernico Evropske centralne banke z dne 31. avgusta 2000 o instrumentih denarne politike in postopkih Eurosistema (ECB/2000/7) in njenimi spremembami (v nadaljevanju: smernica) ter Splošno dokumentacijo o instrumentih in postopkih denarne politike Eurosistema (v nadaljevanju: Splošna dokumentacija), ki jo je izdala Evropska centralna banka (v nadaljevanju: ECB) in ki je priloga k smernici.

1.1 Pristop k pravilom za izvajanje denarne politike

Nasprotna stranka pristopi k pravilom za izvajanje denarne politike po tem sklepu s podpisom okvirne pogodbe. Banka Slovenije zavrne pristop, če stranka ne izpolnjuje splošnih pravil primernosti po tem sklepu, in jo o tem pisno obvesti.

1.2 Izmenjava sporočil in sklenitev posla

Izmenjava sporočil med nasprotno stranko in Banko Slovenije poteka na način, ki je določen s tem sklepom ali z uporabniškimi priročniki za nasprotne stranke, ki jih Banka Slovenije objavi na svoji spletni strani (www.bsi.si). Druge oblike izmenjave sporočil se uporabljajo v primerih, če se stranki za določen način izmenjave sporočil v posameznem primeru izrecno dogovorita.

Nalogi in sporočila, ki jih posreduje nasprotna stranka, v razmerju do Banke Slovenije učinkujejo le, če so posredovani na način, ki je določen s tem sklepom oziroma uporabniškimi priročniki. Šteje se, da je nasprotna stranka sporočilo prejela, ko ji je bilo dostavljeno na dogovorjeni način.

Posel med nasprotno stranko in Banko Slovenije je sklenjen, ko Banka Slovenije pošlje nasprotni stranki potrditev o sklenitvi posla, razen če je za posamezne primere izrecno določeno drugače. Potrditev o sklenitvi posla se posreduje v skladu s tem sklepom ali z uporabniškimi priročniki, razen če je za določene primere izrecno določeno ali dogovorjeno drugače.

1.3 Zastopanje in pooblaščeni podpisniki za sklepanje poslov

Nasprotna stranka posreduje Banki Slovenije pisni seznam oseb, ki so pooblaščene zastopati nasprotno stranko pri sklepanju poslov in drugih aktivnostih v imenu nasprotne stranke na podlagi tega sklepa. Nasprotna stranka mora predložiti tudi vzorce podpisov oseb, ki so pooblaščene podpisovati dokumentacijo v imenu nasprotne stranke v skladu z internimi organizacijskimi pravili nasprotne stranke.

Nasprotna stranka mora vnaprej obvestiti Banko Slovenije o vsakršni spremembi pooblastil oziroma oseb, ki so pooblaščene zastopati nasprotno stranko pri poslih v skladu s tem sklepom. Sprememba pooblastil za zastopanje, ki je nasprotna stranka ni vnaprej in izrecno sporočila Banki Slovenije, ne učinkuje v razmerjih z Banko Slovenije po tem sklepu, čeprav je bila sprememba vpisana v javni register.

Banka Slovenije posreduje nasprotnim strankam seznam oseb, ki so pooblaščene zastopati Banko Slovenije pri sklepanju poslov na podlagi tega sklepa. Nasprotna stranka lahko vzorce podpisov pooblaščenih oseb za zastopanje Banke Slovenije pridobi na sedežu Banke Slovenije.

1.4 Izpolnitve obveznosti s pobotom

Nasprotna stranka svoje obveznosti do Banke Slovenije iz poslov, sklenjenih na podlagi tega sklepa, ne more izpolniti na podlagi pobota s svojo terjatvijo, ki jo ima do Banke Slovenje iz istovrstnih ali drugih poslov, razen če se stranki v posameznem primeru izrecno dogovorita drugače.

1.5 Ukrepi Banke Slovenije

Če pride do katerega koli od naslednjih primerov:

(a)

pristojni sodni ali drug organ sprejme odločitev o uvedbi postopka prenehanja nasprotne stranke ali odločitev o določitvi likvidacijskega, stečajnega upravitelja ali podobne osebe za nasprotno stranko ali odločitev o kakršnem koli drugem podobnem postopku;

(b)

pristojni sodni ali drug organ sprejme odločitev o izvedbi ukrepa prisilne poravnave, prisilne uprave, reorganizacije nasprotne stranke ali drugega podobnega ukrepa z namenom varovanja ali sanacije finančnega položaja nasprotne stranke in v izogib sprejetju odločitve, kot je navedena v alineji (a);

(c)

nasprotna stranka poda pisno izjavo o njeni nezmožnosti plačila vseh dolgov ali njihovega dela ali nezmožnosti izpolnitve obveznosti iz transakcij denarne politike, ali o prostovoljnem splošnem sporazumu ali dogovoru, ki ga je sklenila z upniki, ali če nasprotna stranka je ali se smatra, da je nesolventna, ali če se smatra, da ni zmožna plačati svojih obveznosti;

(d)

je uveden postopek za sprejem odločitev iz alinej (a) ali (b);

(e)

so zagotovila nasprotne stranke ali druge njene izjave pred sklenitvijo pogodbe, ki jih je dala, netočna ali neresnična, ali so netočne ali neresnične izjave in zagotovila, za katere se v skladu s predpisi šteje, da jih je dala nasprotna stranka;

(f)

je nasprotni stranki trajno ali začasno odvzeto dovoljenje za opravljanje dejavnosti po Direktivi 2006/48/ES ali po Direktivi 2004/39/ Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih in finančnih instrumentih, ki dopolnjuje Direktivi Sveta 85/611/EGS in 93/6/EGS in Direktivo 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta in preklicuje Direktivo Sveta 93/22/EGS ali po direktivah, ki ju nadomestijo, in kot so implementirane v relevantni državi članici;

(g)

je nasprotna stranka trajno ali začasno izključena iz članstva v katerem koli plačilnem sistemu ali ureditvi, prek katerih potekajo plačila v okviru transakcij denarne politike, ali (razen pri valutnih zamenjavah) je nasprotna stranka trajno ali začasno izključena iz članstva v katerem koli sistemu poravnav poslov z vrednostnimi papirji, ki se uporablja za poravnavo transakcij denarne politike Eurosistema;

(h)

so zoper nasprotno stranko sprejeti ukrepi, kot so navedeni v členih 30, 31, 33, in 34 Direktive 2006/48/ES;

(i)

(v zvezi s povratnimi transakcijami) nasprotna stranka ne izpolnjuje ukrepov za obvladovanje tveganj;

(j)

(v zvezi z repo pogodbami) nasprotna stranka ne plača nakupne cene ali cene povratnega nakupa ali ne izroči kupljenega ali ponovno odkupljenega finančnega premoženja; ali če (v zvezi z zavarovanimi posojili) nasprotna stranka ne izroči finančnega premoženja ali ne odplača posojila na ustrezen datum za plačilo ali izročitev;

(k)

(v zvezi z valutnimi zamenjavami in vezanimi depoziti) nasprotna stranka ne plača zneska, zahtevanega v eurih ali v tuji valuti na datum plačila;

(l)

v zvezi z nasprotno stranko nastane dogodek (ki se vsebinsko ne razlikuje od dogodkov, določenih v tej točki) v zvezi s pogodbo, sklenjeno zaradi upravljanja deviznih rezerv ali lastnih sredstev katere koli članice Eurosistema;

(m)

nasprotna stranka ne posreduje relevantnih informacij, kar ima resne posledice za Banko Slovenije;

(n)

nasprotna stranka ne izpolnjuje katerih koli drugih obveznosti iz povratnih transakcij in valutnih zamenjav, in če nasprotna stranka takšnih neizpolnitev ne odpravi (če se neizpolnitev lahko odpravi) v največ 30 dneh v primeru zavarovanih transakcij in v največ 10 dneh pri valutnih zamenjavah po prejemu zahtevka Banke Slovenije za izpolnitev obveznosti;

(o)

pri nasprotni stranki nastopijo dogodki iz alinej (a) do (n) v zvezi s katero koli pogodbo s katero koli drugo članico Eurosistema, ki je bila sklenjena zaradi izvajanja operacij denarne politike, in je zaradi teh dogodkov ta druga članica Eurosistema uveljavila svojo pravico do odstopa od katere koli transakcije v skladu s takšno pogodbo zaradi neizpolnitve obveznosti;

(p)

nasprotni stranki Skupnost zamrzne sredstva in/ali naloži druge ukrepe, s katerimi se ji omeji uporaba sredstev;

(q)

nasprotni stranki država članica zamrzne sredstva in/ali naloži druge ukrepe v skladu s členom 60(2) Pogodbe, s katerimi se ji omeji uporaba sredstev;

(r)

vsa sredstva ali znaten delež sredstev nasprotne stranke je predmet odredbe o zamrznitvi, zaplembe, rubeža ali drugega postopka, katerega namen je zaščita javnega interesa ali pravic upnikov nasprotne stranke;

(s)

vsa sredstva ali znaten delež sredstev nasprotne stranke se prenesejo drugemu subjektu;

(t)

kateri drugi grozeč ali dejanski dogodek, ki lahko ogrozi izvršitev obveznosti nasprotne stranke iz dogovorov h katerim je pristopila za namene izvajanja operacij denarne politike ali katerih drugih pravil, ki se uporabljajo v odnosu med nasprotno stranko in katero od centralnih bank Eurosistema;

lahko Banka Slovenije:

-

nasprotno stranko začasno ali trajno izključi iz uporabe instrumentov denarne politike,

-

odstopi od vseh sklenjenih posamičnih poslov in opravi obračun v skladu z določbami poglavja 1.6 (pobot zaradi predčasnega prenehanja),

-

zahteva plačilo zamudnih obresti poleg obresti in kazni iz poglavja 8,

-

zahteva plačilo druge škode, ki ji nastane zaradi odstopa od posamičnih poslov,

-

Banka Slovenije nasprotno lahko izvede ukrepe iz prejšnjih alinej ne glede na krivdo nasprotne stranke za dogodke iz alinej (a) do (o) te točke.

Z namenom zagotovitve enotnega izvajanja naloženih ukrepov lahko Svet ECB odloči o ukrepih, ki vključujejo začasno ali trajno izključitev iz uporabe instrumentov denarne politike.

V primerih iz prvega odstavka tega poglavja:

-

iz alineje (a) in (p) se izvede ukrepe proti nasprotni stranki, ne da bi se jo o tem obvestilo,

-

iz alinej (b), (c) in (q) se lahko izvede ukrepe proti nasprotni stranki brez obvestila ali pa se jo o ukrepu obvesti,

-

v primerih iz alinej od (d) do (o) in od (r) do (t) se o ukrepu obvesti nasprotno stranko. V obvestilu o ukrepu lahko Banka Slovenije po prostem preudarku odloči, da stranki omogoči, da v roku, ki ga določi Banka Slovenije, odpravi primer. Rok za odpravo lahko traja največ tri delovne dni Banke Slovenije.

V primerih, ko Banka Slovenije izvede ukrepe, ne da bi nasprotno stranko o tem obvestila, obvesti nasprotno stranko o ukrepih naknadno.

V primerih, ko Banka Slovenije stranko pred izvedbo ukrepa obvesti, v obvestilu o ukrepu določi tudi začetek učinkovanja takega ukrepa.

Banka Slovenije lahko zaradi razlogov varnega poslovanja nasprotno stranko začasno ali trajno izključi iz uporabe instrumentov denarne politike.

1.6 Obračun dospelih obveznosti ob odstopu

1.6.1

V primeru, ko Banka Slovenije odstopi od vseh posamičnih poslov, se šteje, da so posamični posli dospeli z dnem, ko Banka Slovenije pošlje obvestilo o odstopu.

1.6.2

Pri dospelosti posamičnih poslov iz naslova valutnih zamenjav se višina dospelih obveznosti določi tako, da Banka Slovenije določi nadomestne vrednosti zneskov v eurih in zneskov povratnega prenosa v tuji valuti, z namenom, da te nadomestne vrednosti predstavljajo zneske, ki zagotovijo Banki Slovenije ekonomski ekvivalent kakršnih koli plačil, ki bi bila sicer potrebna. Na osnovi tako določenij zneskov Banka Slovenije (na datum povratnega prenosa) izračuna, kaj vsaka stranka dolguje drugi. Dolgovani zneski posamezne stranke se, kjer je potrebno, preračunajo v eure (v skladu z določbo petega odstavka poglavja 3.2.1) in pobotajo s terjanimi zneski te stranke iz naslova valutnih zamenjav. Stranka, pri kateri je vsota dolgovanih zneskov večja od vsote terjanih zneskov, plača razliko v zneskih, ki zapade v plačilo prvi naslednji dan po dnevu odpošiljanja obvestila Banke Slovenije iz poglavja 1.6.1, ko je sistem TARGET2 operativen.

V primeru zamude roka iz prejšnjega odstavka tečejo tudi zakonske zamudne obresti.

1.6.3

Pri dospelosti ostalih posamičnih poslov se pogodbene obresti obračunajo do dneva dospelosti poslov, kot je določen v točki 1.6.1. Tako obračunane obveznosti iz posamičnih poslov se pobotajo na dan dospelosti.

Banka Slovenije ali nasprotna stranka morata v roku najkasneje treh delovnih dni Banke Slovenije od datuma odpošiljanja obvestila Banke Slovenije o odstopu poplačati nepobotane obresti in glavnice iz posamičnih poslov.

Po preteku roka iz prejšnjega odstavka tečejo tudi zakonske zamudne obresti.

1.7 Prepoved razpolaganja

Nasprotna stranka svojih pravic in obveznosti do Banke Slovenije ne sme prenašati, zaračunavati ali drugače obravnavati brez predhodnega pisnega soglasja Banke Slovenije.

1.8 Storitve tretjih oseb

Banka Slovenije lahko za izvedbo posameznih opravil, povezanih s sklepanjem ali z izvršitvijo poslov, sklenjenih v skladu s tem sklepom, pooblasti tretjo osebo.

1.9 Varovanje zaupnih podatkov in posredovanje podatkov

Vse informacije in podatki, povezani s sklenitvijo ali izvršitvijo poslov, sklenjenih na podlagi tega sklepa, se med strankama obravnavajo kot poslovna skrivnost in se ne smejo razkriti tretjim osebam brez izrecne privolitve druge stranke.

Obveznost varovanja poslovne skrivnosti iz prejšnjega odstavka ne velja, ko so podatki potrebni Eurosistemu za potrebe izvajanja denarne politike. Nasprotna stranka je dolžna na zahtevo Banke Slovenije posredovati podatke v zvezi z operacijami denarne politike. Banka Slovenije lahko posreduje Eurosistemu individualne podatke, kot so operativni podatki, ki se nanašajo na nasprotne stranke pri operacijah Eurosistema. Taki podatki se obravnavajo v skladu z zahtevo o poklicni zaupnosti v skladu z 38. členom Statuta ESCB in ECB.

Obveznost varovanja poslovne skrivnosti iz prvega odstavka prav tako ne velja v primeru posredovanja podatkov pristojnim državnim organom, ki so pooblaščeni pridobiti navedene podatke v skladu z zakonskimi pristojnostmi.

1.10 Valuta plačil

Vsa plačila, ki se izvajajo v okviru operacij denarne politike, so v eurih, razen plačil v tujih valutah pri valutnih zamenjavah in morebitnem posredovanju denarnih tokov pri finančnem premoženju, ki je denominirano v tuji valuti in je bilo dano v zavarovanje Banki Slovenije v skladu z določbami poglavja 5.

1.11 Odgovornost

Vsaka stranka je dolžna skrbeti za pravilno delovanje strojne in programske opreme, ki omogoča sklepanje in izvedbo poslov v skladu s tem sklepom ter preprečiti nepooblaščen dostop tretjim osebam do komunikacijskih sredstev ter druge opreme, ki je namenjena izmenjavi sporočil med Banko Slovenije in nasprotno stranko.

Banka Slovenije ne odgovarja za škodo, ki jo nasprotna stranka utrpi zaradi neizpolnitve, zamude ali nepravilne izpolnitve posla, sklenjenega na podlagi tega sklepa, razen če nasprotna stranka dokaže, da je škoda posledica ravnanja Banke Slovenije ali njenih delavcev, ki so pri izvrševanju svojih obveznosti ravnali naklepno ali z veliko malomarnostjo.

Banka Slovenije zlasti ne odgovarja za škodo, ki je posledica nedelovanja ali nepravilnega delovanja strojne ali programske opreme ter nedelovanja ali nepravilnega delovanja komunikacij med Banko Slovenije in nasprotno stranko.

V primeru, ko je Banka Slovenije za posamezna opravila v zvezi s sklenitvijo ali izvršitvijo poslov v skladu s tem sklepom pooblastila tretjo osebo, Banka Slovenije v razmerju do nasprotne stranke odgovarja le za izbiro tretje osebe. Banka Slovenije ne odgovarja za škodo, če je pri izbiri tretje osebe ravnala s skrbnostjo dobrega gospodarja.

Banka Slovenije v nobenem primeru ne odgovarja za posredno škodo, ki jo nasprotna stranka utrpi v zvezi s posli, sklenjenimi na podlagi tega sklepa.

Nasprotna stranka odgovarja za škodo, ki nastane Banki Slovenije, če je škoda posledica naklepnega ali malomarnega ravnanja nasprotne stranke, okoliščin, za katere odgovarja nasprotna stranka, oziroma naklepnega ali malomarnega ravnanja oseb, za katere nasprotna stranka odgovarja. V vsakem primeru je nasprotna stranka odgovorna za škodo, ki nastane Banki Slovenije zaradi nepooblaščenega dostopa tretjih oseb do komunikacijskih sredstev na strani nasprotne stranke ali zaradi nezakonitega ravnanja oseb, za katere odgovarja.

1.12 Čas poslovanja ob delovnih dneh Banke Slovenije

Posli iz naslova operacij denarne politike se ob delovnih dneh Banke Slovenije praviloma izvajajo med 8:30 uro in 17:00 uro, kolikor ni s tem sklepom ali z uporabniškimi priročniki za nasprotne stranke, ki jih Banka Slovenije objavi na svoji spletni strani (www.bsi.si), za določene operacije izrecno drugače določeno ali če se za posamezne primere Banka Slovenije in nasprotna stranka izrecno ne dogovorita drugače.

Vse ure, navedene v tem dokumentu, se nanašajo na srednjeevropski čas (CET).

1.13 Stroški in nadomestila

Nasprotna stranka je dolžna za storitve Banke Slovenije, povezane s sklenitvijo oziroma izvedbo posla, sklenjenega na podlagi tega sklepa, Banki Slovenije plačati nadomestila v skladu z vsakokrat veljavno tarifo, po kateri se zaračunavajo nadomestila za storitve, ki jih opravlja Banka Slovenije.

1.14 Uporaba prava

Za razmerja med Banko Slovenije in nasprotno stranko se glede poslov, sklenjenih v skladu s tem sklepom, uporablja slovensko pravo.

V primeru, ko nasprotna stranka za zavarovanje terjatev Banke Slovenije iz poslov, sklenjenih v skladu s tem sklepom, vzpostavi v korist Banke Slovenije zavarovanje na tržnem finančnem premoženju, ki se nahaja v euroobmočju, ki ni Slovenija, ali na netržnem finančnem premoženju, pri katerem se glede razmerja med nasprotno stranko (ali upnikom) in dolžnikom/izdajateljem uporablja pravo druge države članice, se glede pravne narave takšnega zavarovanja, glede učinkovanja zavarovanja, zahtev po obličnosti dogovora o vzpostavitvi in prenehanju zavarovanja ter glede poplačila terjatev Banke Slovenije iz zavarovanja, uporablja pravo države članice, v kateri se nahaja tržno finančno premoženje, oziroma pravo države članice, ki velja med nasprotno stranko (ali upnikom) in njenim dolžnikom/izdajateljem netržnega finančnega premoženja.

Za potrebe ugotavljanja prava, ki se uporablja za presojanje pravnih razmerij iz prejšnjega odstavka, se kot država, v kateri se nahaja finančno premoženje, šteje država, katere pravo velja za register, v katerem je finančno premoženje vpisano.

2 PRIMERNE NASPROTNE STRANKE

2.1 Splošna merila primernosti

Nasprotne stranke Banke Slovenije v operacijah denarne politike Eurosistema morajo izpolnjevati naslednja splošna merila primernosti:

a)

Samo obvezniki v sistemu obveznih rezerv Eurosistema v skladu s členom 19.1 Statuta ESCB in ECB, ki morajo izpolnjevati obvezne rezerve pri Banki Slovenije, so primerne nasprotne stranke, to so banke in hranilnice, kot so opredeljene v 14.a členu Zakona o Banki Slovenije.

b)

Nasprotne stranke morajo biti finančno trdne. Biti morajo subjekt najmanj ene oblike nadzora s strani nacionalnih organov, harmoniziranega z zahtevami EU/Evropskega gospodarskega prostora (v nadaljevanju: EGP). Harmoniziran nadzor kreditnih institucij temelji na Direktivi 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (preoblikovano) (Uradni list Evropske unije (UL), L 177 z dne 30. junija 2006, stran 1).

Glede na njihovo specifično institucionalno naravo po pravu Evropske skupnosti, so lahko nasprotne stranke tudi finančno trdne institucije v smislu določb člena 101 (2) Pogodbe, ki so predmet pregleda po standardih, ki so primerljivi nadzoru pristojnih nacionalnih nadzornih organov.

Poleg tega so lahko nasprotne stranke tudi finančno trdne institucije, ki so predmet neharmoniziranega nadzora nacionalnih organov, po standardih, ki so primerljivi harmoniziranemu EU/EGP nadzoru, npr. v Republiki Sloveniji ustanovljene podružnice institucij, ki imajo sedež izven EGP.

c)

Nasprotne stranke morajo izpolnjevati naslednja operativna kriterija:

-

imeti morajo odprt PM račun v sistemu TARGET2 in

-

vpisane morajo biti v sodni register v Republiki Sloveniji.

Nasprotne stranke, ki izpolnjujejo splošna merila primernosti in so pristopile k pravilom za izvajanje denarne politike po tem sklepu, lahko preko Banke Slovenije:

-

dostopajo do odprtih ponudb Eurosistema in

-

se udeležujejo operacij odprtega trga na podlagi standardnih avkcij kot tudi dokončnih transakcij.

2.2 Merila za izbor nasprotnih strank za hitre avkcije in dvostranske operacije

Pri valutnih zamenjavah, ki se izvajajo za namene denarne politike, morajo biti nasprotne stranke sposobne učinkovito opravljati devizne transakcije velikega obsega v katerih koli tržnih pogojih. Krog nasprotnih strank za valutne zamenjave je enak krogu nasprotnih strank, ki se nahajajo v Republiki Sloveniji in so izbrane za posege Eurosistema na deviznem trgu. Merila in postopke, ki se uporabljajo za izbiro nasprotnih strank za posege na deviznem trgu, določa Priloga 3.

Pri drugih operacijah, ki se izvajajo na podlagi hitrih avkcij in dvostranskih postopkov (povratne transakcije finega uravnavanja in zbiranje vezanih depozitov), Banka Slovenije izmed nasprotnih strank, ki izpolnjujejo splošna merila primernosti, kot jih opredeljuje poglavje 2.1, izbere določene primerne nasprotne stranke. Najpomembnejše merilo pri izboru je aktivnost na denarnem trgu.

Pri hitrih avkcijah in dvostranskih operacijah Banka Slovenije izvaja posle z nasprotnimi strankami, ki so izbrane za izvajanje operacij finega uravnavanja. Hitre avkcije in dvostranske operacije se lahko izvajajo tudi s širšim naborom nasprotnih strank.

Banke Slovenije o izboru primernih nasprotnih strank za hitre avkcije in dvostranske operacije obvesti posamezne izbrane nasprotne stranke.

3 INSTRUMENTI DENARNE POLITIKE EUROSISTEMA

3.1 Razlikovanje med operacijami odprtega trga in odprtima ponudbama

Z namenom izvajanja denarne politike Eurosistema imajo primerne nasprotne stranke Banke Slovenije dostop do naslednjih vrst instrumentov denarne politike Eurosistema:

a)

Operacije odprtega trga, ki so iniciirane s strani Eurosistema in se delijo na:

-

operacije glavnega refinanciranja,

-

operacije dolgoročnejšega refinanciranja,

-

operacije finega uravnavanja in

-

strukturne operacije.

Eurosistem izvaja operacije odprtega trga v obliki povratnih transakcij, ki so zavarovane s prenosom lastništva (repo pogodba ali pogodba o prenosu v zavarovanje) ali z vzpostavitvijo zastavne pravice na primernem finančnem premoženju (zavarovana posojila), dokončnih transakcij, izdaje dolžniških certifikatov ECB, valutnih zamenjav ali zbiranja vezanih depozitov.

b)

Odprti ponudbi, ki sta primernim nasprotnim strankam na voljo na njihovo pobudo, sta:

-

mejno posojilo in

-

mejni depozit.

3.2 Razlikovanje med povratnimi in dokončnimi transakcijami

3.2.1 Povratne transakcije

Povratne transakcije so operacije, pri katerih Eurosistem kupuje ali prodaja primerno finančno premoženje na podlagi prenosa lastništva ali zavarovanih posojil. Pri povratni transakciji sta datum in znesek povratnega (drugega) dela operacije dogovorjena ob sklenitvi posamezne transakcije.

V povezavi s povratnimi transakcijami se vsi zneski v valutah, ki niso euro (ali nacionalne denominacije le-tega), v euro preračunajo po dnevnem referenčnem tečaju ECB oziroma, kolikor ta ne bi bil določen, po promptnem deviznem tečaju, po katerem bi ECB delovni dan pred dnevom preračuna prodajala euro za zadevno tujo valuto.

3.2.2 Dokončne transakcije

Dokončne transakcije so operacije, pri katerih Eurosistem na trgu dokončno kupuje ali prodaja primerno finančno premoženje. Dokončna transakcija je popoln prenos lastništva s prodajalca na kupca, ne da bi bil pri tem predviden poznejši prenos lastništva nazaj na prodajalca.

Te transakcije Banka Slovenije izvaja v skladu s tržnimi običaji, ki veljajo za dolžniške instrumente, uporabljene v transakciji. Pri določitvi cen Banka Slovenije deluje v skladu s tržnimi običaji, ki se najbolj pogosto uporabljajo za dolžniški instrument, uporabljen v transakciji.

3.3 Operacije glavnega refinanciranja

Operacije glavnega refinanciranja so najpomembnejše operacije odprtega trga Eurosistema in imajo osrednjo vlogo pri uravnavanju tržnih obrestnih mer in likvidnosti ter signaliziranja naravnanosti denarne politike.

Glavne značilnosti operacij glavnega refinanciranja so naslednje:

-

so povratne operacije povečevanja likvidnosti;

-

izvajajo se redno vsak teden;

-

običajno imajo rok dospelosti en teden;

-

izvajajo se kot standardne avkcije v skladu s postopki, opisanimi v poglavju 4.3.2;

-

protiponudbe lahko posredujejo vse nasprotne stranke, ki izpolnjujejo splošna merila primernosti v skladu s poglavjem 2.1, in

-

vse primerno finančno premoženje za zavarovanje terjatev je primerno za zavarovanje operacij glavnega refinanciranja.

3.4 Operacije dolgoročnejšega refinanciranja

Operacije dolgoročnejšega refinanciranja so namenjene zagotavljanju dodatnega dolgoročnejšega refinanciranja finančnega sektorja. S temi operacijami Eurosistem praviloma ne želi signalizirati trgu namer glede obrestnih mer. Zato se operacije dolgoročnejšega refinanciranja običajno izvajajo v obliki avkcij z variabilno obrestno mero, ECB pa občasno objavi obseg refinanciranja, razpoložljivega v prihodnjih avkcijah. V izrednih okoliščinah lahko Eurosistem operacije dolgoročnejšega refinanciranja izvede tudi v obliki avkcije s fiksno obrestno mero.

Glavne značilnosti operacij dolgoročnejšega refinanciranja so:

-

so povratne operacije povečevanja likvidnosti;

-

izvajajo se redno vsak mesec;

-

običajno imajo rok dospelosti tri mesece;

-

izvajajo se kot standardne avkcije v skladu s postopki, opisanimi v poglavju 4.3.3;

-

protiponudbe lahko posredujejo vse nasprotne stranke, ki izpolnjujejo splošna merila primernosti v skladu s poglavjem 2.1, in

-

vse primerno finančno premoženje za zavarovanje terjatev je primerno za zavarovanje operacij dolgoročnejšega refinanciranja.

3.5 Operacije finega uravnavanja

Eurosistem izvaja operacije finega uravnavanja predvsem z namenom izravnati učinke, ki jih imajo na obrestne mere nepričakovana nihanja likvidnosti. Poleg tega se operacije finega uravnavanja lahko izvajajo na zadnji dan obdobja izpolnjevanja obveznih rezerv z namenom uravnavati likvidnostno neravnovesje, ki je nastalo po dodelitvi zadnje operacije glavnega refinanciranja. Operacije finega uravnavanja se v osnovni obliki izvajajo prek povratnih operacij, lahko pa tudi prek valutnih zamenjav ali zbiranja vezanih depozitov.

-

dokončnih transakcij.

3.5.1 Povratne operacije finega uravnavanja

Glavne značilnosti povratnih operacij finega uravnavanja so naslednje:

-

lahko so v obliki operacije povečevanja likvidnosti ali zmanjševanja likvidnosti;

-

njihova pogostost ni standardizirana;

-

njihov rok dospelosti ni standardiziran;

-

povratne transakcije finega uravnavanja za povečevanje likvidnosti se običajno izvajajo kot hitre avkcije, čeprav obstaja tudi možnost uporabe dvostranskih postopkov (glej poglavji 4.3.5 in 4.4);

-

povratne transakcije finega uravnavanja za zmanjševanje likvidnosti se praviloma izvajajo kot dvostranski postopki (glej poglavje 4.4);

-

Banka Slovenije lahko v skladu z merili, določenimi v poglavju 2.2, izbere omejeno število nasprotnih strank za sodelovanje v povratnih operacijah finega uravnavanja in

-

vse primerno finančno premoženje za zavarovanje terjatev je primerno za zavarovanje povratnih operacij finega uravnavanja.

3.5.2 Valutne zamenjave

Valutne zamenjave, ki se izvajajo za namene denarne politike, so operacije, pri katerih Banka Slovenije promptno kupuje (ali prodaja) euro za tujo valuto in istočasno terminsko prodaja (ali kupuje) euro za tujo valuto na določen dan v prihodnosti.

Glavne značilnosti valutnih zamenjav so naslednje:

-

lahko so v obliki operacije povečevanja likvidnosti ali zmanjševanja likvidnosti;

-

njihova pogostost ni standardizirana;

-

njihov rok dospelosti ni standardiziran;

-

izvajajo se kot hitre avkcije ali dvostranski postopki (glej poglavji 4.3.7 in 4.4) in

-

Banka Slovenije lahko v skladu z merili, ki jih določata poglavje 2.2 in Priloga 3, izbere omejeno število nasprotnih strank za sodelovanje pri valutnih zamenjavah.

Tuja valuta je katera koli zakonita valuta, ki ni euro. Eurosistem praviloma sklepa posle samo v valutah, s katerimi se veliko trguje, in v skladu z običajno tržno prakso. V vsaki operaciji se Banka Slovenije in nasprotne stranke dogovorijo o swap točkah transakcije. Swap točke so razlika med deviznim tečajem terminskega posla in deviznim tečajem promptnega posla. Swap točke za euro nasproti tuji valuti kotirajo v skladu s splošnimi tržnimi običaji.

&fbco;binary entityId="1903e20d-0928-495f-9a98-0ae0b75b4221" type="jpg"&fbcc;

“Promptni devizni tečaj”, z ozirom na posamezno transakcijo, pomeni devizni tečaj (kakor je izračunan v skladu z drugim odstavkom poglavja 3.2.1), ki se uporablja pri preračunu zneska v eurih v ustrezen znesek v tuji valuti, povezanim s to transakcijo in ki ga je ena stranka dolžna prenesti na drugo na datum prenosa proti plačilu zneska v eurih; ta devizni tečaj je naveden v potrditvi posla.

“Terminski devizni tečaj” pomeni devizni tečaj, ki se izračuna v skladu z drugim odstavkom poglavja 3.2.1, in se uporablja pri preračunu zneska v eurih v ustrezen znesek v tuji valuti, ki ga je ena stranka obvezana prenesti na drugo na datum povratnega prenosa proti plačilu zneska v eurih; ta devizni tečaj je naveden v potrditvi posla.

“Znesek povratnega nakupa v tuji valuti” pomeni znesek v tuji valuti, katerega se zahteva za nakup zneska v eurih na dan povratnega nakupa.

“Datum nakupa” pomeni, v zvezi s katero koli transakcijo, datum (in, kjer je primerno, čas na ta datum), ko mora ena stranka prenesti znesek v eurih na račun druge stranke, to je, v izogib nejasnosti, datum (in, kjer je primerno, čas na ta datum), na katerega bo, v skladu z dogovorom med strankama, izvedena poravnava prenosa zneska v eurih.

“Dan povratnega nakupa” pomeni, v zvezi s katero koli transakcijo, datum (in, kjer je primerno, čas na ta datum), ko mora ena stranka povratno prenesti znesek v eurih na račun druge stranke.

Valutna zamenjava se sklene po pogojih, ki so predpisani s tem sklepom, ko Banka Slovenije potrdi sprejeto protiponudbo nasprotne stranke (glej poglavji 4.4 in 4.3.7).

Plačila se izvedejo na datum nakupa in na dan povratnega nakupa v dogovorjenih zneskih na račune, v skladu z določbami v potrditvah posla, v prosto prenosljivih sredstvih, in na način, ki je običajen za plačila za zadevno valuto.

3.5.3 Zbiranje vezanih depozitov

Nasprotne stranke lahko na pobudo Eurosistema pri Banki Slovenije vežejo obrestovane vezane depozite. Depoziti nasprotnih strank so vezani za določen rok in s fiksno obrestno mero. Banka Slovenije nasprotnim strankam v zameno za depozite ne da zavarovanja.

Obresti vezanih depozitov se obračunajo linearno, pri štetju dni se uporablja konvencija »dejansko število dni/360 dni v letu«. Obresti se izplačajo ob dospelosti depozita.

Glavne značilnosti vezanih depozitov so:

-

depoziti se zbirajo z namenom zmanjšanja likvidnosti;

-

pogostost zbiranja depozitov ni standardizirana;

-

depozite se običajno zbira na hitrih avkcijah, čeprav obstaja tudi možnost uporabe dvostranskih postopkov (glej poglavji 4.3.6 in 4.4) in

-

Banka Slovenije lahko v skladu z merili, določenimi v poglavju 2.2, izbere omejeno število nasprotnih strank, od katerih zbira vezane depozite.

3.6 Strukturne operacije

Strukturne operacije se izvajajo, kadar želi ECB prilagoditi strukturno pozicijo Eurosistema nasproti finančnemu sektorju.

Strukturne operacije se izvajajo v obliki:

-

povratnih transakcij;

-

izdaje dolžniških certifikatov ECB ali

-

dokončnih transakcij.

3.6.1 Povratne strukturne operacije

Glavne značilnosti povratnih strukturnih operacij so naslednje:

-

so operacije povečevanja likvidnosti;

-

pogostost operacij je lahko redna ali občasna;

-

rok dospelosti operacij ni vnaprej standardiziran;

-

izvajajo se kot standardne avkcije (glej poglavje 4.3.4);

-

protiponudbe lahko posredujejo vse nasprotne stranke, ki izpolnjujejo splošna merila primernosti, določena v poglavju 2.1, in

-

vse primerno finančno premoženje za zavarovanje terjatev je primerno za zavarovanje povratnih strukturnih operacij.

3.6.2 Izdaja dolžniških certifikatov ECB

ECB lahko izda dolžniške certifikate s ciljem prilagajanja strukturne pozicije Eurosistema nasproti finančnemu sektorju, tako da bi se ustvaril (ali povečal) primanjkljaj likvidnostni na trgu.

Certifikati ECB predstavljajo dolg ECB do imetnika tega instrumenta. Certifikati se izdajo in hranijo v nematerializirani obliki pri registrih vrednostnih papirjev v euroobmočju. ECB ne postavlja nikakršnih omejitev glede prenosljivosti certifikatov.

Certifikati se izdajo z diskontom, tj. izdajo se v znesku, ki je manjši od nominalnega zneska, izplačajo pa se v nominalnem znesku. Razlika med zneskoma izplačila in vpisa je enaka obračunanim obrestim na znesek izdaje po dogovorjeni obrestni meri za obdobje do dospelosti certifikata. Obresti se obračunajo linearno, pri štetju dni se uporablja konvencija »dejansko število dni/360 dni v letu«.

Glavne značilnosti dolžniških certifikatov ECB so:

-

certifikati se izdajo za zmanjšanje likvidnosti na trgu;

-

certifikati se lahko izdajajo redno ali občasno;

-

certifikati imajo rok dospelosti krajši od 12 mesecev;

-

certifikate prodaja Banka Slovenije v imenu ECB na standardni avkciji in

-

protiponudbe za vpis certifikatov lahko posredujejo vse nasprotne stranke, ki izpolnjujejo splošna merila primernosti, določena v poglavju 2.1.

3.6.3 Dokončne strukturne transakcije

Glavne značilnosti dokončnih transakcij so:

-

njihova pogostost ni standardizirana;

-

se izvajajo kot dvostranski postopki (glej poglavje 4.4);

-

se ne izvajajo z netržnim primernim finančnim premoženjem in

-

običajno se izvajajo prek nacionalnih centralnih bank.

3.7 Mejno posojilo

Nasprotne stranke lahko prek odprte ponudbe za mejno posojilo pri Banki Slovenije pridobijo posojilo z ročnostjo čez noč. Posojilo je obrestovano po vnaprej določeni obrestni meri. Nasprotna stranka mora ob koriščenju posojila zagotoviti zadostno količino primernega finančnega premoženja za zavarovanje terjatve v skladu z določbami poglavij 5 in 6.

Namen instrumenta je zadovoljiti začasne likvidnostne potrebe nasprotnih strank. V normalnih okoliščinah obrestna mera mejnega posojila predstavlja zgornjo mejo tržne obrestne mere za denar čez noč.

Dostop do mejnega posojila imajo institucije, ki izpolnjujejo splošna merila primernosti za nasprotne stranke, določena v poglavju 2.1. Dostop je mogoč na delovne dneve sistema TARGET2 in ko so izpolnjene zahteve infrastrukture plačilnega sistema v sistemu bruto poravnave v realnem času. Postopki in roki so opredeljenimi v poglavju 4.1.1. Rok vračila mejnega posojila je naslednji delovni dan sistema TARGET2, in sicer ob odprtju sistema TARGET2.

Razen zahteve po predložitvi zadostnega zneska primernega finančnega premoženja za zavarovanje terjatve ni drugih omejitev glede zneska mejnega posojila.

Obrestno mero Eurosistem objavi vnaprej, obresti se obračunajo linearno, ob upoštevanju konvencije »dejansko število dni/360 dni v letu«. ECB lahko kadar koli spremeni obrestno mero z veljavnostjo najprej naslednji delovni dan Eurosistema. Obrestna mera je objavljena na spletni strani ECB (www.ecb.int) in spletni strani Banke Slovenije (www.bsi.si).

Dostop do mejnega posojila se odobri izključno v skladu s cilji in splošnimi usmeritvami denarne politike ECB. ECB lahko kadar koli prilagodi pogoje instrumenta ali ga začasno prekliče.

3.8 Mejni depozit

Nasprotne stranke lahko uporabijo odprto ponudbo za mejni depozit za deponiranje likvidnosti pri Banki Slovenije čez noč. V zameno za depozite Banka Slovenije nasprotnim strankam ne daje zavarovanja. Depoziti se obrestujejo po vnaprej določeni obrestni meri. V normalnih okoliščinah obrestna mera mejnega depozita predstavlja spodnjo mejo tržne obrestne mere za denar čez noč.

Dostop do mejnega depozita imajo institucije, ki izpolnjujejo splošna merila primernosti za nasprotne stranke, določena v poglavju 2.1. Dostop je mogoč na delovne dneve sistema TARGET2 v skladu s postopki in roki, opredeljenimi v poglavju 4.1.2. Banka Slovenije vrne mejni depozit nasprotni stranki naslednji delovni dan Banke Slovenije po dnevu deponiranja, in sicer ob odprtju sistema TARGET2.

Znesek mejnega depozita ni omejen. Obrestno mero objavi Eurosistem vnaprej, obresti se obračunajo linearno, ob upoštevanju konvencije »dejansko število dni/360 dni v letu«. ECB lahko kadar koli spremeni obrestno mero, z veljavnostjo najprej naslednji delovni dan Eurosistema. Obrestna mera je objavljena na spletni strani ECB (www.ecb.int) in spletni strani Banke Slovenije (www.bsi.si).

Obresti depozita se plačajo ob dospelosti depozita.

Dostop do mejnega depozita se odobri izključno v skladu s cilji in splošnimi usmeritvami denarne politike ECB. ECB lahko kadar koli prilagodi pogoje instrumenta ali ga začasno prekliče.

Tabela 1: Operacije denarne politike Eurosistema &fbco;binary entityId="9aad811d-e048-4740-befc-36fb40eb1612" type="pdf"&fbcc;

4 POSTOPKI PRI OPERACIJAH DENARNE POLITIKE EUROSISTEMA

4.1 Postopki pri odprtih ponudbah

4.1.1 Postopki pri mejnem posojilu

Banka Slovenije sprejema zahtevo nasprotne stranke za odobritev mejnega posojila vsak delovni dan sistema TARGET2 v času od odprtja sistema TARGET2 do najpozneje 15 minut po dejanskem zaprtju sistema TARGET2 (oz. 30 minut po zaprtju sistema TARGET2 na zadnji delovni dan Eurosistema v obdobju izpolnjevanja obveznih rezerv). Splošno pravilo je, da se sistem TARGET2 odpre ob 7:00 uri in zapre ob 18:00 uri.

Nasprotna stranka posreduje zahtevo Banki Slovenije v skladu z Uporabniškim priročnikom za nasprotne stranke in Banko Slovenije v zvezi s postopki črpanja in vračila posojila čez dan in mejnega posojila, ki je objavljen na spletni strani Banke Slovenije (www.bsi.si). SWIFT sporočila, ki so posredovana med Banko Slovenije in nasprotno stranko v zvezi z odobritvijo mejnega posojila, imajo med strankama naravo pisne listine in služijo kot dokaz o sklenjenem poslu.

Nasprotna stranka mora najkasneje ob posredovanju zahteve za odobritev mejnega posojila zagotoviti zavarovanje svoje obveznosti v skladu finančnega premoženja pri Banki Slovenije.

V primeru, da nasprotna stranka do zaprtja sistema TARGET2 ne vrne posojila čez dan, ki ga je črpala na ta dan, se znesek nevrnjenega posojila čez dan pretvori v mejno posojilo pod pogoji, ki ta dan veljajo za odprto ponudbo mejnega posojila.

Dospelost mejnega posojila je naslednji delovni dan sistema TARGET2 po odobritvi mejnega posojila ob odprtju sistema TARGET2, in sicer:

-

se glavnica mejnega posojila skupaj z zneskom obresti pretvori v posojilo čez dan, če je bila zahteva za odobritev mejnega posojila v Banko Slovenije prejeta najkasneje do trenutka, ki še omogoča, da Banka Slovenije nakaže znesek mejnega posojila na PM račun nasprotne stranke v sistemu TARGET2 (tj. pred zaprtjem sistema TARGET2);

-

se za glavnico mejnega posojila zniža stanje na računu obveznih rezerv nasprotne stranke pri Banki Slovenije, preostala terjatev Banke Slovenije v višini obresti pa se pretvori v posojilo čez dan, če je bila zahteva za odobritev mejnega posojila v Banko Slovenije prejeta po času, ki Banki Slovenije ne omogoča več nakazilo mejnega posojila na PM račun nasprotne stranke in je bilo mejno posojilo nakazano na račun obveznih rezerv nasprotne stranke.

4.1.2 Postopki pri mejnem depozitu

Banka Slovenije sprejema zahtevek nasprotne stranke za vpis mejnega depozita pri Banki Slovenije vsak delovni dan sistema TARGET2 v času od odprtja sistema TARGET2 do najpozneje 15 minut po zaprtju sistema TARGET2 (oz. 30 minut po zaprtju sistema TARGET2 na zadnji delovni dan Eurosistema v obdobju izpolnjevanja obveznih rezerv). Splošno pravilo je, da se sistem TARGET2 odpre ob 7. uri in zapre ob 18. uri.

Nasprotna stranka posreduje zahtevek Banki Slovenije v skladu z Uporabniškim priročnikom za nasprotne stranke in Banko Slovenije v zvezi s postopki vpisa in izplačila mejnega depozita v TARGET2, ki je objavljen na spletni strani Banke Slovenije (www.bsi.si).

SWIFT sporočila, ki so posredovana med Banko Slovenije in nasprotno stranko v zvezi s sklenitvijo mejnega depozita, imajo med strankama naravo pisne listine in služijo kot dokaz o sklenjenem poslu.

Naslednji delovni dan Banke Slovenije po vpisu mejnega depozita Banka Slovenije ob odprtju sistema TARGET2 izplača nasprotni stranki znesek mejnega depozita in obresti iz mejnega depozita. V primeru, da je naslednji dan po vpisu depozita delovni dan sistema TARGET2 in hkrati nacionalni praznik v Republiki Sloveniji, se depozit na ta dan ne izplača, ampak se izplača prvi naslednji delovni dan Banke Slovenije.

V primeru, da zahtevek nasprotne stranke za vpis mejnega depozita ni pravilno izpolnjen, Banka Slovenije zavrne njen zahtevek v skladu z Uporabniškim priročnikom za nasprotne stranke in Banko Slovenije v zvezi s postopki vpisa in izplačila mejnega depozita v TARGET2.

4.2 Postopki pri posojilu čez dan

Nasprotna stranka lahko posreduje Banki Slovenije zahtevo za odobritev posojila čez dan v obliki zavarovanega posojila vsak delovni dan sistema TARGET2 v času od odprtja sistema TARGET2 in najkasneje do trenutka, ki še omogoča, da Banka Slovenije odobri zahtevo in nakaže znesek posojila na PM račun nasprotne stranke v sistemu TARGET2 pred zaprtjem sistema TARGET2. Pogoji za pridobitev posojila čez dan so predpisani v dodatku VIII. k Splošnim pogojem za udeležbo v sistemu TARGET2- Slovenija (Zagotavljanje posojila čez dan).

Nasprotna stranka posreduje zahtevo Banki Slovenije v skladu z Uporabniškim priročnikom za nasprotne stranke in Banko Slovenije v zvezi s postopki črpanja in vračila posojila čez dan in mejnega posojila, ki je objavljen na spletni strani Banke Slovenije (www.bsi.si). SWIFT sporočila, ki so posredovana med Banko Slovenije in nasprotno stranko v zvezi z odobritvijo posojila čez dan, imajo med strankama naravo pisne listine in služijo kot dokaz o sklenjenem poslu.

Nasprotna stranka mora najkasneje ob posredovanju zahteve za odobritev posojila čez dan zagotoviti zavarovanje svoje obveznosti v skladu finančnega premoženja pri Banki Slovenije.

Nasprotna stranka mora vrniti znesek odobrenega posojila čez dan isti dan, kot je bilo posojilo odobreno, in sicer do zaprtja sistema TARGET2 na PM račun Banke Slovenije v sistemu TARGET2, v skladu z Uporabniškim priročnikom za nasprotne stranke in Banko Slovenije v zvezi s postopki črpanja in vračila posojila čez dan in mejnega posojila.

V primeru, da nasprotna stranka do zaprtja sistema TARGET2 ne vrne posojila čez dan, se znesek nevrnjenega posojila čez dan pretvori v mejno posojilo pod pogoji, ki ta dan veljajo za odprto ponudbo mejnega posojila. Naslednji delovni dan sistema TARGET2 se ob odprtju sistema TARGET2 znesek mejnega posojila, povečan za znesek obresti iz mejnega posojila, pretvori v posojilo čez dan.

Dospelost mejnega posojila, ki je bilo črpano na podlagi zahteve nasprotne stranke, je naslednji delovni dan sistema TARGET2 po odobritvi mejnega posojila ob odprtju sistema TARGET2, ko se znesek mejnega posojila, povečan za znesek obresti iz mejnega posojila, pretvori v posojilo čez dan.

4.3 Avkcijski postopki

4.3.1 Splošne določbe

Avkcijski postopki Eurosistema se izvajajo v šestih operativnih korakih:

Korak 1 Najava avkcije

Objava s strani ECB prek javnih elektronskih medijev (če je najava avkcije javno objavljena)

Korak 2 Priprava in posredovanje protiponudb s strani nasprotnih strank

Korak 3 Zbiranje protiponudb s strani Eurosistema

Korak 4 Dodelitev in objava rezultatov avkcije

-

Odločitev ECB o dodelitvi

-

Objava s strani ECB prek javnih elektronskih medijev (če se rezultati avkcije javno objavijo)

Korak 5 Pošiljanje obvestil uspešnim ponudnikom

Korak 6 Poravnava transakcij

4.3.1.1 Vrste avkcij

Standardne in hitre avkcije

Avkcije se lahko izvajajo v obliki standardnih avkcij ali hitrih avkcij. Postopki so pri obeh vrstah avkcij enaki razen časovnega okvira izvedbe. Standardne avkcije se izvedejo najkasneje v roku 24 ur (od najave avkcije do pošiljanja obvestil uspešnim ponudnikom), poravnava operacije pa je običajno naslednji dan, ko je odprt sistem TARGET2 in sistemi poravnav vrednostnih papirjev. Hitre avkcije se običajno izvedejo v roku 90 minut od najave avkcije do pošiljanja obvestil uspešnim ponudnikom, poravnava operacije pa je običajno isti dan.

Preko standardnih avkcij se izvajajo: operacije glavnega refinanciranja, operacije dolgoročnejšega refinanciranja, povratne strukturne operacije za povečevanje likvidnosti in izdaja dolžniških certifikatov ECB. Preko hitrih avkcij se lahko izvajajo: povratne transakcije za povečevanje in zmanjševanje likvidnosti, zbiranje vezanih depozitov in valutne zamenjave.

Avkcije s fiksno in avkcije z variabilno mero

Eurosistem lahko izvaja avkcije s fiksno mero ali z variabilno mero. Pri avkciji s fiksno mero ECB vnaprej določi obrestno mero, nasprotne stranke pa licitirajo znesek, v višini katerega so pripravljene skleniti posel po vnaprej določeni fiksni obrestni meri. Pri avkcijah z variabilno mero nasprotne stranke licitirajo zneske in obrestne mere, pri katerih so pripravljene skleniti posel.

Pri avkcijah s fiksno mero se protiponudbe, ki so jih podale nasprotne stranke, seštejejo. Če skupni znesek protiponudb presega znesek za dodelitev, se predložene protiponudbe dodelijo sorazmerno glede na razmerje med zneskom za dodelitev in skupnim zneskom protiponudb. Znesek, dodeljen vsaki nasprotni stranki, se zaokroži na najbližji euro. Vendar se lahko ECB na avkciji s fiksno mero odloči dodeliti vsakemu ponudniku minimalni znesek/odstotek.

Pri avkcijah z variabilno obrestno mero, na katerih Eurosistem povečuje likvidnost, se protiponudbe razvrstijo po padajočem vrstnem redu glede na licitirano obrestno mero. Protiponudbe z najvišjimi obrestnimi merami se sprejmejo najprej, medtem ko se protiponudbe z vedno nižjimi obrestnimi merami sprejemajo, dokler se ne izčrpa celotni znesek za dodelitev. Če pri najnižji sprejeti obrestni meri (tj. pri mejni obrestni meri) skupni znesek protiponudb po tej obrestni meri presega preostali znesek za dodelitev, se preostali znesek razdeli med protiponudbe sorazmerno glede na razmerje med preostalim zneskom za dodelitev in skupnim zneskom protiponudb pri mejni obrestni meri. Znesek, dodeljen vsaki nasprotni stranki, se zaokroži na najbližji euro.

Pri avkcijah z variabilno obrestno mero, na katerih Eurosistem zmanjšuje likvidnost (takšne avkcije se lahko uporabljajo za izdajo dolžniških certifikatov in zbiranje vezanih depozitov), se protiponudbe razvrstijo po naraščajočem vrstnem redu licitiranih obrestnih mer (ali v padajočem vrstnem redu licitiranih cen). Protiponudbe z najnižjimi obrestnimi merami (najvišjimi cenami) se sprejmejo najprej, medtem ko se protiponudbe z vedno višjimi obrestnimi merami (nižjimi cenami) sprejemajo, dokler se ne izčrpa celoten znesek likvidnosti, ki jo želi Eurosistem z operacijo zmanjšati. Če pri najvišji obrestni meri (najnižji ceni) od sprejetih (tj. pri mejni obrestni meri/ceni) skupni znesek protiponudb po tej obrestni meri presega preostali znesek za dodelitev, se preostali znesek razdeli med protiponudbe sorazmerno glede na razmerje med preostalim zneskom za dodelitev in skupnim zneskom protiponudb pri mejni obrestni meri/ceni. Pri izdaji dolžniških certifikatov se znesek, dodeljen vsaki nasprotni stranki, zaokroži na najbližji mnogokratnik nominalne vrednosti dolžniških certifikatov. Pri drugih operacijah zmanjševanja likvidnosti se znesek, dodeljen vsaki nasprotni stranki, zaokroži na najbližji euro.

Pri avkcijah z variabilno obrestno mero se lahko ECB odloči, da vsakemu uspešnemu ponudniku dodeli minimalni znesek.

Pri dodelitvi na avkcijah valutnih zamenjav z variabilno swap mero, na katerih Eurosistem povečuje likvidnost, se protiponudbe razvrstijo po naraščajočem vrstnem redu glede na licitirane swap točke.

Kotacije swap točk se razvrstijo po naraščajočem vrstnem redu, ob upoštevanju predznaka kotacije, ki je odvisen od predznaka obrestne razlike med tujo valuto in eurom. Če je za dano ročnost valutne zamenjave obrestna mera za tujo valuto višja od ustrezne obrestne mere za euro, je kotacija swap točke pozitivna (tj. euro kotira s premijo glede na tujo valuto). Če je, nasprotno, obrestna mera za tujo valuto nižja od ustrezne obrestne mere za euro, je kotacija swap točke negativna (tj. euro kotira z diskontom glede na tujo valuto).

Najprej se sprejmejo protiponudbe z najnižjimi kotacijami swap točk, nato pa se sprejemajo protiponudbe z vedno višjimi kotacijami swap točk, in sicer dokler se ne izčrpa celotni znesek za dodelitev v osnovni valuti. Če pri najvišji sprejeti kotaciji swap točk (tj. pri mejni kotaciji swap točk) skupni znesek protiponudb po tej kotaciji presega preostali znesek za dodelitev, se preostali znesek razdeli med protiponudbe sorazmerno glede na razmerje med preostalim zneskom za dodelitev in skupnim zneskom protiponudb pri mejni kotaciji swap točk. Znesek, dodeljen vsaki nasprotni stranki, se zaokroži na najbližji euro.

Pri dodelitvi na avkcijah valutnih zamenjav z variabilno swap mero, na katerih Eurosistem zmanjšuje likvidnost, se protiponudbe razvrstijo po padajočem vrstnem redu licitiranih kotacij swap točk. Ponudbe z najvišjimi kotacijami swap točk se sprejmejo najprej, medtem ko se naslednje nižje kotacije swap točk sprejemajo, dokler se ne izčrpa celotni znesek v osnovni valuti. Če pri najnižji sprejeti kotaciji swap točk (tj. pri mejni kotaciji swap točk) skupni znesek protiponudb po tej kotaciji presega preostali znesek za dodelitev, se preostali znesek razdeli med protiponudbe sorazmerno glede na razmerje med preostalim zneskom za dodelitev in skupnim zneskom protiponudb pri mejni kotaciji swap točk. Znesek, dodeljen vsaki nasprotni stranki, se zaokroži na najbližji euro.

Avkcija nizozemskega tipa in avkcija ameriškega tipa

Pri dodelitvi lahko Eurosistem pri avkcijah z variabilno mero uporabi avkcijo z enotno mero (avkcija nizozemskega tipa) ali avkcijo z različnimi merami (avkcija ameriškega tipa). Pri uporabi avkcije nizozemskega tipa se ista dodeljena obrestna mera/cena/swap točke uporabi za vse sprejete protiponudbe in je enaka mejni obrestni meri/ceni/swapam točki, pri kateri se izčrpa skupni znesek dodelitve na avkciji. Pri uporabi avkcije ameriškega tipa je dodeljena obrestna mera/cena/swap točke enaka ponujeni obrestni meri/ceni/swap točkam pri vsaki posamezni sprejeti protiponudbi.

4.3.1.2 Najava avkcije

ECB javno najavi standardne avkcije prek elektronskih medijev. Javna najava avkcije običajno vsebuje naslednje podatke:

-

referenčna številka avkcije,

-

datum avkcije,

-

vrsta operacije (povečevanje ali zmanjševanje likvidnosti in vrsta instrumenta denarne politike, ki se bo uporabil),

-

rok dospelosti operacije,

-

vrsta avkcije (avkcija s fiksno mero ali avkcija z variabilno mero),

-

metoda dodelitve (avkcija nizozemskega tipa ali avkcija ameriškega tipa),

Sklep o splošnih pravilih izvajanja denarne politike

Časovnica