Portal TFL
Obdavčitev na Baliju
Rubrika
Članki
Pravna podlaga
ni določena
Povezave
Podsistem TAX
Podsistem FIN
Podsistem LEX
Povzetek
Poleg državne obdavčitve so lokalne skupnosti na Baliju podvržene nepričakovanim dajatvam vaški upravi. Pred kratkim sem se odločila, da svojo željo po popotniškem novinarstvu dvignem na novo raven, zato sem se odpravila na dolgo potovanje okoli sveta z namenom raziskovanja različnih kultur in krajev ter ustvarjanja unikatnih zgodb o človeštvu. Zgodilo se mi je, da sem za čas epidemije covida-19 obtičala na Baliju v veliki vili v majhni vasici, kjer turizem še ni razširjen, zato je bilo veliko laže stopiti v stik z domačini in se z njimi spoprijateljiti, opazovati njihov način življenja, dela in se hkrati tudi pozanimati o lokalnem obdavčevanju glede na to, da je Bali tako rekoč avtonomen del Indonezije, kar zaznamo že v njihovi kulturi in religiji. Medtem ko je približno 225 milijonov prebivalcev te države muslimanov, je Bali samosvoja in edinstvena hindujska kultura, kot nekakšen izgubljen potomec Indije v širnem svetu islama.
BESEDILO
Kdo na Baliju ima moč?
Bali je precej avtonomna svetovna regija, zato ni čudno, da se je zelo neodvisno razvila tudi lokalna vlada. Najmanjša (in najvplivnejša!) oblika lokalne uprave na Baliju je banjar, ki predstavlja lokalno skupnost in deluje kot sistem vaške uprave in vaškega sveta. Je neodvisen od policije in skrbi za kulturne in verske vrednote vaške skupnosti, pa tudi za red, disciplino in prejemanje prispevkov od lokalnih obrtnikov in trgovcev, kar nekako predstavlja obdavčevanje. Vsaka vas ima svoj banjar, katerega člani so poročeni in vplivni možje skupnosti. Zdi se, da njihovi zakoni in ukrepi prevladajo nad državnimi, saj prav oni odločajo o pomembnih vprašanjih v skupnosti, obravnavajo davke in vodijo vaško blagajno z zbiranjem prispevkov iz gospodinjstev za verske obrede in za organizacijo dogodkov, kot so poroke, upepelitve, prazniki in družinska praznovanja.
Siva cona
Čeprav Bali vsekakor spada v obdačevalni sistem Indonezije, je težko trditi, da vsi davki odtekajo v državno blagajno, saj se vlada in revizorji na nacionalni ravni ne vmešavajo v lokalne uprave majhnih vasic Balija. Na podlagi tega sta moč in avtoriteta lokalnega banjarja precej obsežna, saj včasih zahtevajo brezpredmetne donacije ali pa kazni za tiste, ki ne spoštujejo pravil. Prav tako koordinirajo in nadzirajo prodajo in upravljanje z zemljišči.
»Velikokrat se člani banjar skupnosti pojavijo pred mojim pragom in zahtevajo novo donacijo za vse goste, ki trenutno bivajo v moji hiši,« priča Shankari, 70-letna Avstralka, ki je na Baliju zgradila popoln imperij: gromozansko petnadstropno vilo, kjer trenutno bivam; hišo za goste; hotel in letovišče ter cvetočo proizvodnjo srebrnine, ki jo nosi japonska elita, njena slava pa se razteza vse do Havajev.
V času karantane, ko je bil banjar uradno zaprt s prepovedjo vstopa novih turistov, je njeno poslopje obiskala ekipa ruskih filmskih ustvarjalcev, ki prav tako živijo in delajo na Baliju, le v drugem kraju. Ko je banjar izvedel za kršitev tega lokalnega pravila, ki je seveda bil v veljavi le na tem območju in ne na celotni nacionalni ravni; je brez oklevanja zahteval novo donacijo v vrednosti 600 evrov, kar se je v njihovem administrativnem jeziku smatralo kot davek na kršitev. Ne pozabite, da 600 evrov v Indoneziji predstavlja pravo bogastvo. Pravila, ki jih vzpostavi banjar, so namreč sveta in nimajo veze z nacionalno vlado. Tako pač funkcionira tovrstna ureditev in razvoj obdavčevanja.
Njena življenjska stvaritev je prava zgodba o uspehu, hkrati pa pot, polna ovir, saj je svoj posel ustvarila in razvijala v tujini, zato je delila tudi informacije o splošni obdavčitvi, ki je določena na nacionalni ravni.
Dohodnina
Rezidenti države Indonezije plačujejo dohodnino glede na svoj celostni bruto dohodek, pri katerem se seveda upoštevajo odbitki. Nerezidenti so obdavčeni samo od dohodka, ustvarjenega v Indoneziji. Posameznik postane rezident, če je v Indoneziji 183 dni ali več v katerem koli 12-mesečnem obdobju in namerava prebivati v Indoneziji. Posameznik ni nerezident, če je v Indoneziji manj kot 183 dni in ne namerava prebivati v državi. Nerezidentu se ni treba registrirati za davčne namene.
Davčne stopnje za osebni dohodek si sledijo: 5 odstotkov na prvih 50 milijonov IDR obdavčljivega dohodka (3060 evrov); 15 odstotkov od 50 milijonov IDR do 250 milijonov IDR (3060 do 15.300 evrov); 25 odstotkov na zneske, ki presegajo 250 milijonov IDR do 500 milijonov IDR (15.300 do 30.600 evrov) in 30 odstotkov na zneske, ki presegajo 500 milijonov IDR (30.600 evrov).