IZREK
I. Pritožbi tožeče stranke se ugodi in sodba sodišča prve stopnje v zvezi s sklepoma o popravi I Pg 623/2015 z dne 22. 10. 2015 in I Pg 623/2015 z dne 13. 11. 2015 v stroškovnem izreku (II. točka izreka) spremeni tako, da sedaj glasi:
„Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki pravdne stroške v znesku 5.810,80 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje, po preteku roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.“
II. Pritožba tožene stranke se zavrne in sodba sodišča prve stopnje v zvezi s sklepoma o popravi I Pg 623/2015 z dne 22. 10. 2015 in I Pg 623/2015 z dne 13. 11. 2015 v I. točki izreka potrdi.
III. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 620,00 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.
IV. Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.
JEDRO
Tožena stranka bi morala namreč zatrjevati taka dejstva in predlagati take dokaze, ki opredeljujejo začetek teka zastaralnega roka. Začetek le-tega zakonodajalec veže na pojem nastanka škode. Zastaranje je namreč vezano na zapadlost terjatve, ki je opredeljena pri odškodninski obveznosti s trenutkom nastanka škode (165. člen OZ). Odškodninska terjatev ne more nastati, preden ta ni dospela oziroma je oškodovanec sploh še ni mogel uveljavljati.
- Tožeča stranka je za nastalo škodo lahko (dokončno) izvedela šele takrat, ko je pritožbeno sodišče (sklep VSM I Cp 1199/2009 z dne 8. 6. 2009) potrdilo sklep Okrajnega sodišča v Mariboru Dn 7967/2006 z dne 11. 3. 2009, da se vknjižba lastninske pravice v korist tožeče stranke ne opravi. Šele tedaj je namreč postalo jasno, da tožeča stranka svoje lastninske pravice, pridobljene v izvršilnem postopku na podlagi sklepa o domiku nepremičnine, ne bo mogla uresničiti. Dotlej je bilo namreč vprašanje nastanka škode negotovo, saj v primeru uspeha s pritožbo zoper sklep zemljiškoknjižnega sodišča tožeči stranki škoda (morda) sploh ne bi nastala. Čeprav se je nastanek škode morda nakazoval že prej, pa je tožeča stranka za (v resnici) nastalo oziroma dokončno škodo zvedela šele, ko je izkoristila vsa pravna sredstva, torej v trenutku pravnomočnosti sklepa, da se vknjižba lastninske pravice v njeno korist ne opravi oziroma z vročitvijo tega sklepa pooblaščencu tožeče stranke dne 23. 6. 2009, kot je to pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.