TFL Vsebine / TFLGlasnik

IZHODIŠČE

V skladu s 545. členom Zakona o gospodarskih družbah¹ (v nadaljevanju: ZGD-1) mora poslovodstvo odvisne družbe v prvih treh mesecih poslovnega leta sestaviti poročilo o razmerjih s povezanimi družbami (v nadaljevanju: poročilo), ki:

a) vsebuje navedbo vseh pravnih poslov, ki jih je družba sklenila v preteklem poslovnem letu z obvladujočo družbo ali z njo povezano družbo ali na pobudo ali v interesu teh družb, in vsa druga dejanja, ki jih je storila ali opustila na pobudo ali v interesu teh družb v preteklem poslovnem letu. Pri pravnih poslih se navedeta izpolnitev in nasprotna izpolnitev, pri dejanjih pa razlogi zanje, koristi in prikrajšanja za družbo. Pri nadomestilu prikrajšanja se natančno navede, kako so nadomestila med poslovnim letom dejansko potekala ali do katerih koristi je družba upravičena na podlagi pravnega posla, s katerim je bil ustanovljen zahtevek za nadomestitev prikrajšanja iz prejšnjega odstavka;

b) mora ustrezati načelom vestnosti in verodostojnosti;

c) vključuje pojasnilo, ali je družba v okoliščinah, ki so ji bile znane v trenutku, ko je bil opravljen pravni posel ali storjeno ali opuščeno dejanje, pri vsakem pravnem poslu dobila ustrezno vračilo in ali s tem, ko je bilo storjeno ali opuščeno dejanje, ni bila prikrajšana. Če je bila prikrajšana, mora pojasniti, ali je bilo prikrajšanje nadomeščeno. Pojasnilo se vključi v poslovno poročilo.

Če mora letno poročilo pregledati revizor, mu je treba skupaj z njim predložiti tudi poročilo o razmerjih s povezanimi družbami iz omenjenega člena. Revizor mora v zvezi s tem poročilom preveriti:²

• ali so navedbe v poročilu točne;
• ali pri pravnih poslih, navedenih v poročilu, vrednost izpolnitve družbe ni bila nesorazmerno visoka glede na okoliščine, znane v času, ko so bili ti posli sklenjeni, in ali je bilo prikrajšanje nadomeščeno;
• ali glede drugih dejanj, navedenih v poročilu, obstajajo okoliščine, ki nakazujejo na bistveno drugačno presojo, kot jo je dalo

Poslovodstvo mora poročilo o razmerjih s povezanimi družbami skupaj z revizorjevim poročilom predložiti vsakemu članu nadzornega sveta oziroma, če je tako sklenil nadzorni svet, vsakemu članu komisije nadzornega sveta. Nadzorni svet mora preveriti poročilo o razmerjih s povezanimi družbami in zavzeti tudi stališče o izidih revidiranja poročila ter s svojimi ugotovitvami seznaniti skupščino v poročilu iz drugega odstavka 282. člena ZGD-1, v katerem se povzame revizorjev sklep³.

Agencija za javni nadzor nad revidiranjem je v zvezi z izvedbo revizorjevega pregleda poročila sprejela Stališče 2 – Pregled poročila o odnosih do povezanih družb (Ur. l.RS, št. 23/16; v nadaljevanju: Stališče 2), ki v tretjem odstavku 5. člena določa, da revizor za načrtovanje vrste, časa in obsega postopkov opredeli pomembnost z vidika obravnavane zadeve, o kateri daje omejeno zagotovilo.

Stališče 2 ne opredeljuje nedvoumno obravnavane zadeve v konkretnem primeru, splošno opredelitev pa ponuja Mednarodni standard poslov dajanja zagotovil 3000⁴ (v nadaljevanju: MSZ 3000), ki ga je v skladu s Stališčem 2 treba upoštevati. Določa namreč, da je obravnavana zadeva pojav, merjen ali ovrednoten s sodili.⁵ v zvezi z obravnavano zadevo revizor presoja informacije o njej, torej izid merjenja ali ovrednotenja obravnavane zadeve po sodilih⁶.

Revizor mora v skladu z Mednarodnim standardom poslov dajanja zagotovil 3000⁷ upoštevati pomembnost pri:

1. a) načrtovanju in izvajanju posla dajanja zagotovila, vključno z določanjem vrste, časa in obsega postopkov;
2. b) ocenjevanju, ali informacije o obravnavani zadevi ne vsebujejo pomembno napačne

Na strokovno presojo o pomembnosti ne vpliva raven zagotovila, kar pomeni, da je za iste predvidene uporabnike in isti namen pomembnost enaka tako za posel dajanja sprejemljivega zagotovila kot za posel dajanja omejenega zagotovila, ker temelji na informacijskih potrebah predvidenih uporabnikov.⁸

Primerna sodila lahko obravnavajo pojem pomembnosti v povezavi s pripravo in predstavitvijo informacij o obravnavani zadevi. Drugače⁹ se pomembnost oceni v povezavi s kakovostnimi dejavniki¹⁰, povezanimi z informacijami o obravnavani zadevi ter njihovimi napačnimi navedbami, in kjer je to primerno, tudi s količinskimi dejavniki. Sorazmerni pomen kakovostnih in količinskih dejavnikov je pri ocenjevanju pomembnosti v določenem poslu stvar revizorjeve strokovne presoje.¹¹

Količinski dejavniki se nanašajo na velikost napačnih navedb glede na morebitne sporočene zneske za tiste vidike informacij o obravnavani zadevi, ki so:¹²

1. a) izraženi v številkah ali
2. b) drugače povezani s številčnimi vrednostmi (število opaženih odstopanj od kontrole je na primer lahko ustrezen količinski dejavnik, kadar je informacija o obravnavani zadevi podana kot izjava, da je kontrola uspešna).

Pomembnost je povezana z informacijami, na katere se nanaša poročilo o zagotovilu. Zato je pomembnost, kadar se posel nanaša le na nekatere, ne pa vse vidike informacij, sporočenih o obravnavani zadevi, upoštevana samo za tisti del, na katerega se posel nanaša.¹³

Na podlagi predstavljenega izhodišča je bila sprejeta strokovna razlaga.

Celoten članek je dostopen za naročnike!