TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi tožeče stranke se ugodi v celoti, pritožbi tožene

stranke pa delno in se izpodbijana sodba v 2. in 3. tč. izreka

razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v

novo sojenje.

V preostalem se pritožba tožene stranke zavrne in se v

nerazveljavljenem delu (1. tč. izreka) potrdi izpodbijana sodba

sodišča prve stopnje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

 

Če delodajalec krši pogodbene obveznosti s tem, da delavcu vsaj

dva meseca izplačuje bistveno nižjo plačo (3. alinea 1. odstavka

112. člena ZDR), subjektivni rok za podajo izredne odpovedi PZ iz

2. odstavka 110. člena ZDR ne teče dokler ta kršitev traja. V

takšem primeru je delavec vezan le na 8. dnevni rok iz 1.

odstavka 112. člena ZDR, v katerem mora izvesti t.i. predhodni

postopek pred izredno odpovedjo PZ s strani delavca po 1.

odstavku 112. člena ZDR. Ob drugačni razlagi subjektivnega roka

iz 2. odstavka 110. člena ZDR bi v primeru izredne odpovedi PZ s

strani delavca prišlo do nelogičnosti, saj bi delavec lahko

izredno odpovedal PZ iz razloga po 1., 3., in 4. alinei 1.

odstavka 112. člena ZDR le v času od 19. dne v tekočem mesecu do

vključno 3. dne v naslednjem mesecu (kar predstavlja 15 dni odkar

bi mu morala biti izplačana plača oz. nadomestilo plače). Če v

tem roku ne bi podal izredne odpovedi PZ, pa bi moral s podajo

odpovedi čakati do 19. v mesecu.

V PZ je bilo določeno, da delavcu pripada odpravnina v

primeru, da bi mu tožena stranka prekinila oz. odpovedala

PZ. Ker je izredno odpoved PZ podal tožnik, čeprav je bil

razlog za odpoved na strani tožene stranke (izplačevanje

plače v prenizkem znesku), mu odpravnina ne pripada. Čeprav

delavec ni upravičen do odpravnine, določene v PZ za primer

odpovedi delodajalca, pa mu gre odpravnina določena v zakonu

za primer redne odpovedi PZ iz poslovnega razloga (109. člen

ZDR) po 2. odstavku 112. člena ZDR.