TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Določbe prvega in drugega odstavka 473. člena Zakona o kazenskem postopku in drugega stavka v drugem odstavku 16. člena Pravilnika o izvrševanju pripora niso v neskladju s točko c) 37. člena Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah.

Konvencija je v odnosu do Pakta novejši in specialni mednarodni akt. Skladno s splošnima praviloma razlage, da novejši predpis razveljavlja starejšega, in da novejši specialni predpis razveljavlja starejšega splošnega, je Ustavno sodišče odločilo, da je potrebno opraviti oceno skladnosti izpodbijane določbe ZKP s Konvencijo kot novejšim in specialnim mednarodnim aktom. Ker se izpodbijane določbe ZKP lahko razlagajo in uporabljajo le v okviru osnovnega namena postopka proti mladoletniku, je Ustavno sodišče ugotovilo, da niso v neskladju s točko c) 37. člena Konvencije. Iz celotne kazenskopravne ureditve položaja mladoletnika v kazenskem postopku nedvomno izhaja, da so vsi organi pri postopanju z mladoletniki v največji možni meri dolžni upoštevati mladoletnikovo duševno razvitost, občutljivost in osebne lastnosti, da ne bi kazenski postopek škodljivo vplival na njegov pravilen razvoj (drugi odstavek 453. člena ZKP). Na podlagi 8. člena Ustave se ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe uporabljajo neposredno, kar pomeni, da je sodnik za mladoletnike dolžan upoštevati določbo točke c) 37. člena Konvencije neposredno, tudi če njene določbe niso prevzete v notranje pravo, to je v ZKP. Sodnik za mladoletnike lahko na podlagi izpodbijanih določb ZKP in citirane določbe Konvencije odredi, da se mladoletnik pripre skupaj s polnoletnim le izjemoma, in le pod pogojem, da je skupno prestajanje pripora izključno v mladoletnikovem interesu in v njegovo korist.