TFL Vsebine / TFLGlasnik

Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor je pritrdil predlogoma novel gradbenega zakona in zakona o urejanju prostora. Z njima želi vlada pospešiti, poenostaviti in digitalizirati postopke graditve ter prenoviti pravni okvir prostorskega načrtovanja. K obema je koalicija sprejela številna doponila. Minister za naravne vire in prostor, Jože Novak, je povedal, da so v obeh zakonskih predlogih obravnavali najbolj pereče težave. V naslednjem mandatu pa bi moral minister tega resorja po njegovem mnenju oba zakona znova združiti v enega.

Tako je tudi dogajanje v državnem zboru potrdilo zanimanje velikega števila udeležencev na konferenci Novosti na področju gradbene in prostorske zakonodaje s primeri iz prakse, ki jo je pripravila družba Tax-Fin-Lex. O združevanju zakonov je že v uvodnem predavanju govoril mag. Tomaž Černe. »Kot verjetno veste, se oba zakona spreminjata sočasno, saj sta povezana že od vsega začetka in veljata za tako imenovani dvojčici. Eden od ciljev spremembe zakonodaje je sprostiti krč prostorskega načrtovanja,« je prepričan mag. Tomaž Černe, ki je še posebej poudaril težave z uveljavljanjem zakona, saj govorimo o Zakonu o urejanju prostora (ZUreP-3), v katerem je že toliko sprememb, da bi potrebovali kar nov zakon, to je ZUreP-4.

Pri načrtovanih spremembah je mag. Černe vesel predvsem cilja, da bi sprostili krč prostorskega načrtovanja in konsolidirali postopke priprave prostorskih aktov. »Pa ne gre dejansko za krč prostorskega načrtovanja, ampak za odpor ljudi do novih posegov v prostor. Gre za nadgradnjo procesa priprave občinskih in državnih prostorskih aktov z namenom njihove učinkovitejše obravnave. V ozadju vsake zakonodaje je, da varuje človekove pravice, da varuje poseg v zasebno lastnino. Preprosto povedano: Putin v Rusiji ne bi imel krča prostorskega načrtovanja.«

Ob fotografiji reklame za nakupovalni center v Celovcu, ker onstran meje takšnih reklam ne boste videli, je mag. Černe spomnil na obetavno spremembo zakona o urejanju prostora, po kateri reklamni panoji ne bodo smeli stati na kmetijskih zemljiščih ob cestah. »Ker občine v občinskih prostorskih aktih (OPN) še niso določile ureditvenih območij in posamične poselitve, so zakonsko določene prepovedi postavljanja objektov, naprav ali predmetov za oglaševanje na vseh zemljiščih, kjer je v OPN določena namenska raba ‒ kmetijska, gozdna, vodna ali druga.«

O novostih in težavah, predvsem na ravni upravnih enot, je govorila Bojana Mazi. »Pred desetimi leti sem bila bolj prepričana o tem, kaj govorim, danes pa zelo malo vem. In verjamem, da me razumete, o čem govorim. Novi instituti, spremembe so stalne in mi se moramo učiti.«

Prav anekdotično je ponazorila spremembe, ki so nastale po tistem, ko je družbeno lastnino zamenjala zasebna. »Peljem se po poti, ki je stara že sto let. Kje poteka? Po zasebni lastnini. A se imam sploh pravico peljati do svoje parcele? Imam. Dobro, če je prazna, me lastnik ali sosed ne bo grdo gledal. Veste, zakaj? Ker morda sploh ne ve, da je cesta njegova.«

Predpisi, ki zasipajo upravne enote tako kot zahteve za izdajo gradbenih dovoljenj, so posebna zgodba. »Da ne govorimo o sistemskih spremembah. Kdo prostorsko načrtuje in kdo izdaja gradbena dovoljenja? Zraven se ukvarjaš z določbami po stvarnopravnem zakoniku, ki govori, kaj je, če nisi izključni lastnik in imaš solastnike. Potem recimo gradiš neki objekt, ki bo večstanovanjski, in te zadevajo še določbe stanovanjskega zakona. Ali pa gradiš na obstoječem objektu in moraš upoštevati družinsko zakonodajo ... Pa zakonodajo o dedovanju.

Najhuje pa je, ko pridemo do katastra nepremičnin. Včasih se je evidentiralo stavbišče, se pravi tloris. Kam je šel napušč? Kaj če teče na sosedovo? Poleg tega moramo obvladati še zemljiško knjigo. V pritožbenem postopku se namreč pogosto izkaže, da je na parceli več plomb. Kaj pa delajo referenti v zemljiški knjigi? Oni samo pogledajo, ali se podatki o parceli ujemajo, ne bodo šli preverjat vsebine vknjižbe.«

Posebna zgodba so sodišča in njihova stališča, ki se nenehno spreminjajo. »Nimamo dobrih izkušenj. Upravnosodna praksa se spreminja ne glede na to, ali se materialni predpis sploh spremeni. Zakaj? Zato, ker zdaj nimamo več senatnega sojenja na prvi stopnji. Imamo sodnike posameznike, ki nimajo namena, da bi se sploh pogovarjali.«

Primeri odločb sodišč so na koncu predavanja sprožili pestro razpravo, ki je nekako že napovedala, kako pestro bo šele na že tradicionalni Gradbeno-prostorsko-okoljski konferenci, ki bo 5. in 6. februarja v Portorožu.