TFL Vsebine / Revija Odvetnik

Prispevek ponuja odgovor na vprašanje, ki se je pojavilo v sodni praksi slovenskih sodišč, potem ko sta bila 1999 sprejeta zakon o pravdnem postopku in zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku. Zakona sta na novo uredila vprašanje o tihem pristanku glede mednarodno pristojnega sodišča. Avtor ugotavlja, da je potrebno tihi pristanek tožene stranke šteti kot možnost spremembe predtem sklenjenega prorogacijskega dogovora, čeravno pravna teorija meni, da je potrebno pravilno prorogirano sodišče šteti za sodišče, ki je izključno pristojno. Vendar tihi pristanek ne zapušča sfere avtonomne volje strank, temveč pomeni le konkludentno spremembo njunega dogovora. Takšna razlaga tudi ne nasprotuje zakonu o pravdnem postopku, ki sodišču nalaga, da ves čas pazi na pristojnost, a more pri tem upoštevati morebitni tihi pristanek tožene stranke.

Consequences of the prorogatio fori: exclusive jurisdiction or merely better anticipation of the parties?