TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se delno ugodi ter se sodba pritožbenega sodišča spremeni tako, da se pritožbi tožeče stranke delno ugodi in sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se pravilno glasi:

„1. Tožena stranka je dolžna izročiti nepremičnini parc. št. 1329 in parc. št. 1325/2, obe k. o. ..., vključno z objektom planinske koče na naslovu A., v neposredno posest tožeči stranki, v roku 15 dni.

2. Zavrne se tožbeni zahtevek, ki se glasi:

Tožena stranka je dolžna v bodoče opustiti vsako poseganje v lastninsko pravico tožeče stranke na nepremičninah parc. št. 1329 in parc. št. 1325/2, k. o. ..., ki v naravi predstavljata objekt planinske koče na naslovu A. z zemljiščem.“

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 6.236,40 EUR, v petnajstih dneh od prejema te sodbe, od tedaj naprej z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Ker tožena stranka ni stranka pogodbe, ker, dalje, ni niti pravni naslednik katere od njih in tudi ne tretji v smislu tretjega odstavka 125. člena OZ, iz te pogodbe tudi ne more črpati nobenih pravic in tudi ne pravice do posesti.

Nosilci (subjekti) interesov in namenov morajo le-te uresničevati vsaj v skladu z (minimalnimi, temeljnimi) notranjimi značilnostmi pravnega reda. Če v pravnem redu poleg fizičnih oseb obstajajo tudi pravne osebe - in dejstvo je, da obstajajo, potem je treba spoštovati njihovo pravno subjektiviteto. V nasprotnem primeru (če nosilci pravic in obveznosti več ne bi bili pravni subjekti, marveč bi bili to neposredno kar nameni in interesi) pravna razmerja postanejo stihijska.