TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se delno ugodi in se izpodbijana sodba glede dejanja, opisanega pod točko I.A izreka glede obsojenega A. A., po uradni dolžnosti pa tudi glede obsojene B. B. spremeni tako, da se izreče:

I.

Obtožena A. A., ..., in B. B., ..., sta kriva, da sta

A.

A. A. kot dekan Fakultete ... pri vodenju dejavnosti izobraževanja ter z njo povezane dejavnosti, ki jo Fakulteta ... v XY opravlja na podlagi drugega odstavka 24. člena Statuta Univerze na Primorskem in 9. člena Pravil UP Fakultete ... XY,

B. B. pa kot direktorica Fakultete ..., z namenom, da bi Fakulteti ... pridobila veliko premoženjsko korist iz vplačanih vpisnin, šolnin in vplačanih izpitov,

zlorabila svoj položaj poslovodnega organa fakultete, in sicer:

A. A. kot dekan po tretjem odstavku 63. člena Statuta Univerze na Primorskem, ki na podlagi določil 12. člena Pravil UP Fakultete ... vodi izobraževalno delo, poslovanje fakultete ter skrbi za zakonitost dela fakultete ter na podlagi 62. člena Pravil UP Fakultete ... daje pooblastila direktorju,

B. B. pa kot direktorica in s tem poslovodni organ in odgovorna za zakonitost poslovanja na podlagi 82. člena Statuta univerze na Primorskem, s tem da v obdobju od druge polovice 2005 do konca leta 2007 v Kopru po njunem predhodnem dogovoru A. A. ni skrbel za zakonitost dela fakultete, ker je pooblastil direktorico B. B., da je odrejala Referatu za študijske zadeve, da je ta vpisoval dodiplomske kandidate za univerzitetni študij v nasprotju z določili 33., 40. in 70. člena Zakona o visokem šolstvu v zvezi s 37. členom Pravilnika o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu ter l. točko Meril za prehode med študijskimi programi, ki določajo pridobivanje izobrazbe po razpisanih študijskih programih z javno veljavnostjo, in sicer:

neposredno, tj. ne da bi bili v predhodnem letu vpisani v tretji letnik UN v »absolventski staž«, na podlagi katerega je bilo mogoče z uspešno opravljenimi dvema oz. tremi izpiti pridobiti univerzitetno izobrazbo, čeprav le-ta ni akreditiran izobraževalni program ali njegov del in torej na način, ki ga ni potrdil Svet RS za visoko šolstvo zaradi česar vpis v ta staž tudi ni bil razpisan s soglasjem Vlade RS in jih je Fakulteta ... na ta način v XY:

1. v času od avgusta 2005 do 17. 11. 2005 za šolsko leto 2005/06 vpisala 433 kandidatov kot izredne študente, ki so do konca decembra 2008 plačali skupno najmanj 113.397,99 EUR šolnine in vpisnine ter stroškov opravljanja izpitov po 59.400 SIT že ob prvem pristopu na izpit – skupno torej v znesku še najmanj 107.328,49 EUR protivrednosti plačil za izpite, kar predstavlja veliko premoženjsko korist Fakultete ..., ki sta jo hotela pridobiti,

2. v času od 19. 04. 2006 – 27. 11. 2006 za šolsko leto 2006/07 vpisala 171 kandidatov kot izredne študente, ki so do konca decembra 2008 plačali skupno najmanj 61.837,99 EUR šolnine in vpisnine ter stroškov opravljanja izpitov po 59.400 SIT že ob prvem pristopu na izpit – skupno torej še najmanj 42.386,08 EUR protivrednosti plačil za izpite, kar predstavlja veliko premoženjsko korist Fakultete ..., ki sta jo hotela pridobiti,

3. v času od avgusta 2007 do 12. 12. 2007 za šolsko leto 2007/08 vpisala 66 kandidatov kot izredne študente, ki so do konca decembra 2008 plačali skupno najmanj 20.514,63 EUR šolnine in vpisnine ter stroškov opravljanja izpitov po 59.400 SIT že ob prvem pristopu na izpit – skupno torej še najmanj 16.359,54 EUR protivrednosti plačil za izpite, kar predstavlja premoženjsko korist Fakultete ..., ki sta jo hotela pridobiti;

šolnina in vpisnina pa sta bili obračunani v nasprotju z 2. členom Pravilnika o šolninah in drugih prispevkih v visokem šolstvu, saj se ta obračunava le za študij ob vpisu v študijske programe, izpiti pa so bili zaračunani v nasprotju z 8. členom istega predpisa, saj se po tem predpisu študentom s statusom zaračunajo le četrti in vsak nadaljnji izpit istega predmeta ter komisijski izpit;

izredne študente 3. letnika izrednega univerzitetnega študija na mesta, ki niso bila razpisana v javnem razpisu in brez soglasja Vlade RS o povečanju števila vpisnih mest in se na ta način izognila omejitvam razpisanih prostih mest in jih je Fakulteta ... na ta način v XY:

4. v istem časovnem obdobju kot pod tč. I.A/l za šolsko leto 2005/06 z vpisom presegla razpis za 94 vpisanih kandidatov, ki so skupno vplačali za najmanj 78.451,46 EUR vpisnine in šolnine, kar predstavlja veliko premoženjsko korist Fakultete ..., ki sta jo obtoženca hotela pridobiti,

5. v istem časovnem obdobju kot pod tč. I.A/2 za šolsko leto 2006/07 z vpisom presegla razpis za 78 kandidatov, ki so skupno vplačali za najmanj 68.515,20 EUR vpisnine in šolnine, kar predstavlja veliko premoženjsko korist Fakultete ..., ki sta jo obtoženca hotela pridobiti;

S tem sta obtoženi A. A. in obtožena B. B. pod točko I.A/1-5 storila nadaljevano kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja po tretjem odstavku 261. člena Kazenskega zakonika z novelo KZ-B.

II.

Na podlagi 50. in 51. člena Kazenskega zakonika v zvezi s šestim odstavkom 285.č člena Zakona o kazenskem postopku se obtožencema izrečeta

POGOJNI OBSODBI,

v katerih se jima določijo kazni:

- obtoženemu A. A.:

za kaznivo dejanje pod tč. I.A/1.-5. na podlagi tretjega odstavka 261. člena Kazenskega zakonika

1 (eno) leto in 5 (pet) mesecev zapora,

nakar se mu, ob upoštevanju že določenih kazni po dva meseca zapora za vsako od treh kaznivih dejanj po prvem odstavku 258. člena Kazenskega zakonika, na podlagi 2. točke drugega odstavka 47. člena Kazenskega zakonika določi enotna kazen

1 (eno) leto in 7 (sedem) mesecev zapora,

ki ne bo izrečena, če obtoženec v preizkusni dobi 2 (dveh) let ne bo storil novega kaznivega dejanja;

- obtoženi B. B.:

za kaznivo dejanje pod tč. I.A/1.-5. na podlagi tretjega odstavka 261. člena Kazenskega zakonika

1 (eno) leto in 7 (sedem) mesecev zapora,

ki ne bo izrečena, če obtoženka v preizkusni dobi 1 (enega) leta in 6 (šestih) mesecev ne bo storila novega kaznivega dejanja.

III.

Na podlagi drugega odstavka 36. člena v zvezi z 38. členom Kazenskega zakonika se obtožencema izrečeta

STRANSKI DENARNI KAZNI,

in sicer obtoženemu A. A. v višini 7.000,00 (sedem tisoč) EUR, ki jo je obtoženi dolžan plačati najkasneje v roku 2 (dveh) let z mesečnimi obroki, ki zapadejo v plačilo 15. dne v mesecu, v znesku 290,00 EUR do popolnega poplačila, obtoženi B. B. pa v višini 5.000,00 (pet tisoč) EUR, ki jo je obtožena dolžna plačati najkasneje v roku 20 (dvajsetih) mesecev z mesečnimi obroki, ki zapadejo v plačilo 15. dne v mesecu, v znesku 250,00 EUR do popolnega poplačila.

Če se stranski denarni kazni ne bosta dali niti prisilno izterjati, ju bo sodišče na podlagi šestega in sedmega odstavka 38. člena Kazenskega zakonika izvršilo tako, da bo za vsakih začetih 41,72 EUR (enainštirideset evrov in dvainsedemdeset centov) neplačane kazni določilo en dan zapora, vendar ne več kot šest mesecev.

II. Sicer se zahteva za varstvo zakonitosti zavrne.

Obdolženec se s priznanjem krivde ne odpove ugotavljanju dejanskega stanja, temveč se odpove ugotavljanju dejanskega stanja na podlagi dokazov, izvedenih na glavni obravnavi. Z drugimi besedami, predsednik senata dokaze ocenjuje na enak način kot po opravljeni glavni obravnavi: z vestno presojo vsakega dokaza posebej in v zvezi z drugimi dokazi na tak način preveri, ali je o krivdi, ki jo je obdolženec priznal, prepričan ali ne.

Prvenstveno merilo za presojo, ali gre pri neposrednem plačilu uporabnika za nejavno financiranje javne službe ali za tržni vir javnega zavoda, je torej zakonska opredelitev obsega javne službe. ZVis tega obsega ni določil in ga še vedno ne določa. V strokovni literaturi je zavzeto jasno stališče, da plačilo izrednega študija pomeni nejavno financiranje javne službe. Poleg tega je cena zagotavljanja blaga in storitev javne službe določena s predpisom, cena blaga in storitev dopolnilne (tržne dejavnosti) pa zaradi proste konkurence ne sme biti določena s predpisom. Izredni študij pomeni le prilagoditev organizacije in časovne razporeditve predavanj, seminarjev in vaj možnostim študentov, ki se opravi na način in po postopku, določenem s statutom (z drugim odstavkom 114. člena Statuta Univerze na Primorskem je predpisano, da je izredni študij po vsebini in zahtevnosti enak rednemu). Posledica opravljenega študijskega programa za pridobitev izobrazbe, predpisana s prvim odstavkom 32.a člena ZVis (pridobitev javnoveljavne izobrazbe z diplomo, ki je javna listina), ni vezana na način študija, temveč na opravo vseh obveznosti po študijskem programu za pridobitev izobrazbe. Vrhovno sodišče na tej podlagi zaključuje, da ni mogoče sprejeti stališča nižjih sodišč, da izvajanje izrednega študija pomeni opravljanje tržne dejavnosti.

Jezikovna razlaga prvega in drugega odstavka 244. člena v zvezi z 2. točko petega odstavka 126. člena KZ sicer navaja na sklep, da opravljanje sleherne dejavnosti, poklica ali nalog, za katere je predpisano ali dogovorjeno plačilo, pomeni opravljanje gospodarske dejavnosti. Vendar taka razlaga, po kateri za gospodarsko dejavnost zadošča že sama odplačnost, ni pravilna, ker ne upošteva namena prvega odstavka 244. člena KZ in tudi ne umeščenosti inkriminacije v zakonsko poglavje. Jezikovno razlago je zato treba dopolniti s sistematično in namensko razlago. Tako dopolnjena in celovita razlaga privede do sklepa, da v položaju, ko pri opravljanju določene dejavnosti, poklica ali nalog, ni nič gospodarskega (ko torej ne gre za proizvodnjo ali promet blaga, opravljanje storitev na trgu, bančno ali drugo finančno poslovanje), ne gre za gospodarsko dejavnost – četudi je opravljanje take dejavnosti, poklica ali nalog odplačno.