TFL Vsebine / Pravna mnenja

PREVOD:
Stanovanjska pravica, kot pravica trajne uporabe stanovanja, ima
elemente stvarne pravice, vsebuje pa tudi vrsto upravičenj in
obveznosti, ki veljajo le v pravnem razmerju med imetnikom
stanovanjske pravice in stanodajalcem. Ta so obligacijsko pravnega
značaja in se glede njih uporabljajo splošna pravila obligacijskega
prava, če z zakonom republike oz. avtonomne pokrajine ni drugače
predpisano.
Pravica stanodajalca, da na podlagi odpovedi pogodbe o uporabi
stanovanja zahteva izselitev iz stanovanja imetnika stanovanjske
pravice in drugih uporabnikov, je pravica, ki izhaja iz njihovega
obligacijskega razmerja, glede katerega se uporabljajo določila
Zakona o obligacijskih razmerjih o zastaranju terjatev in tako tudi
pravica upnika, da zahteva izvršitev pravnomočne sodne odločbe o
izselitvi, zastara v roku iz 379. člena ZOR, če vprašanje roka oz.
zastaranja zahtevka za izvršitev odločbe o izselitvi ni drugače
urejeno z Zakonom o stanovanjskih razmerjih republike oz. avtonomne
pokrajine.
ORIGINAL:
Stanarsko pravo, kao pravo trajnog korišćenja stana, ima elemenata
stvarnog prava, ali sadrži i niz ovlašćenja i obaveza koji važe samo
za pravni odnos izmedju nosioca stanarskog prava i davaoca stana na
korišćenje. Oni su obligaciono pravnog karaktera te se na njih
primenjuju opšta pravila obligacionog prava ako zakonom republike
odnosno autonomne pokrajine nije drukčije propisano.
Pravo davaoca stana da na osnovu otkaza ugovora o korišćenju stana
zahteva iseljenje iz stana nosioca stanarskog prava i drugih
korisnika je prava koje izvire iz njihovog obligacionog odnosa na
koje se primenjuju odredbe zakona o obligacionim odnosima o
zastarelosti potraživanja, pa i pravo poverioca da zahteva izvršenje
pravnosnažne sudske odluke o iseljenju zastareva u roku iz člana 379.
ZOO ako pitanje roka odnosno zastarelosti zahteva za izvršenje odluke
o iseljenju zakonom o stambenim odnosima republike odnosno autonomne
pokrajine nije drukčije uredjeno.