TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi okrožnega državnega tožilca se delno ugodi in izpodbijana sodba v odločbi o kazenskih sankcijah spremeni tako, da se obdolžencu izrečena denarna kazen zviša in se mu izreče 150 (stopetdeset) dnevnih zneskov po 20,00 EUR, kar skupaj znaša 3.000,00 EUR.

II. V ostalem se pritožba okrožnega državnega tožilca zavrne kot neutemeljena in v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Obdolženec se oprosti plačila sodne takse za pritožbeni postopek.

Višje sodišče primarno poudarja, da morebitni oziroma zatrjevani ustni dogovor med tožilstvom in obdolžencem glede predlagane kazenske sankcije za primer priznanja krivde, sodišča ne zavezuje. Za razliko od pisnega sporazuma o priznanju krivde, je sodišče v vseh ostalih primerih pri izbiri in odmeri kazenske sankcije vezano izključno na zakonsko predpisano kazen za posamezno kaznivo dejanje in ob tem tudi splošna pravila za odmero kazni (49. člen KZ-1).

Sklicevanje na primerjalno kaznovalno politiko namreč ni ustrezno, saj je višina izrečene kazni vselej odraz ugotovljenih relevantnih okoliščin v vsaki posamezni zadevi, ter ob tem tudi obteževalnih in olajševalnih okoliščin na strani vsakega posameznega obdolženca. Iz tega razloga so tudi v zakonu kazni predpisane v določenem razponu. Zato posplošena primerjava z drugimi kazenskimi zadevami oziroma izrečenimi sankcijami ne more biti ustrezna in torej tudi ne relevantna.