TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

s k l e n i l o :

1. Pritožbam upnikov se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje

z dne 17.1.2005 v zvezi s popravnim sklepom z dne 16.3.2005 delno v

pogojih prodaje spremeni tako, da je kupec najpozneje v roku šestih

mesecev po podpisu pogodbe dolžan prodajalcema nakazati znesek

200.000.000,00 SIT.

2. V preostalem delu se pritožbe zavrnejo in se v nespremenjenem delu

potrdi sklep sodišča prve stopnje v zvezi s popravnim sklepom.

3. Dopolnitev pritožbe upnice V.S. z dne 4.4.2005 se zavrže.

 

Sestavni del predloga stečajnega upravitelja pa je osnutek pogodbe, v

katerem so določeni pogoji prodaje, med njimi tudi rok za plačilo

kupnine v točki 2.2. osnutka pogodbe (pri red. št. 117). V njej je

določeno, da mora kupec prodajalcema ob podpisu pogodbe plačati kot

varščino 52.000.000,00 SIT, najpozneje v roku trideset dni od podpisa

pogodbe znesek 268.000.0000,00 in najpozneje v roku 12 mesecev po

podpisu pogodbe še znesek 200.000.000,00 SIT. Po presoji prodajnih

pogojev pa je pritožbeno sodišče ugotovilo ob materialnopravnem

preizkusu izpodbijanega sklepa, da je rok za plačilo zadnjega obroka

kupnine v nasprotju z materialnopravno določbo 2. odst. 152. člena

ZPPSL, po katerem rok za plačilo kupnine ne sme biti daljši kot šest

mesecev od dneva sklenitve pogodbe, ne glede na to, ali kupec plačuje

kupnino naenkrat ali v obrokih. Navedena določba o skrajnem roku

plačila kupnine je kogentne narave, kar pomeni, da sodišče navedenega

roka ne more podaljšati. Čim pa je tako, je prvostopenjsko sodišče

napačno uporabilo materialno pravo, ko je rok za plačilo zadnjega

obroka kupnine določilo preko zakonsko določenega roka šestih mesecev

od sklenitve pogodbe.

Upnik je dne 22.3.2005 vložil še pritožbo zoper popravni sklep z dne

16.3.2005, s katerim je sodišče prve stopnje z nabitjem popolnega

prepisa sklepa na oglasno desko sodišča le odpravilo neskladnost

prepisa sklepa z izvirnikom. V njej uveljavlja tudi postopkovno

kršitev, ker prvostopenjsko sodišče pred odreditvijo prodaje ni

pridobilo tudi mnenja Banke Slovenije o prodaji, kar mu nalga 167.

člen Zakona o bančništvu.

Po 3. odst. 328. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL pa se v

primeru, če se izvirnik in prepis sklepa ne ujemata glede kakšne

odločitve, ki je vsebovana v izreku sklepa, strankam vročijo

popravljeni prepisi sklepa s pripombo, da se s tem prepisom nadomešča

prejšnji prepis. V takem primeru pa teče rok za pravno sredstvo glede

popravljenega dela sklepa od dneva, ko je bil strankam vročen

popravljen prepis sklepa. Že je bilo zgoraj obrazloženo, da je bil

prvotni prepis sklepa, ki je bil nabit na oglasno desko sodišča,

neskladen z izvirnikom, ker prepis sklepa ni vseboval tudi predloga

stečajnega upravitelja, ki je bil sestavni del izreka sklepa in v

katerem so bili opredeljeni pogoji prodaje. Z vročitvijo popravnega

sklepa s predlogom stečajnega upravitelja preko oglasne deske

sodišča, je torej skladno s 3. odst. 328. člena ZPP v zvezi s 15.

členom ZPPSL rok za pritožbo začel teči glede popravljenega dela

sklepa - to je glede pogojev prodaje od dneva nabitja popravljenega

prepisa sklepa na oglasno desko sodišča. Pritožnik pa v pritožbi

uveljavlja postopkovno kršitev zaradi nepribave mnenja Banke

Slovenije, ki pa bi jo moral pravočasno uveljavljati že v pritožbi

zoper sklep z dne 17.1.2005, kajti nanaša se na postopek pred izdajo

sklepa z dne 17.1.2005, v pritožbi zoper sklep z dne 16.3.2005 pa bi

lahko izpodbijal le pogoje prodaje, ki jih ni vseboval že prepis

sklepa z dne 17.1.2005.

Neupošteven je tudi pritožbeni očitek, da kupec pred sklenitvijo

pogodbe o prodaji stečajnemu upravitelju ni predložil dokumentacije

oziroma izjave, ki jo predpisuje 4. odst. 153. člena ZPPSL. Morebitne

nepravilnosti ob sklepanju pogodbe se namreč lahko uveljavljajo le v

tožbi na neveljavnost prodajne pogodbe, ne pa v pritožbi zoper sklep,

s katerim prvostopenjsko sodišče šele odredi prodajo premoženja

stečajnega dolžnika.