TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Kadar zahteva tožnik ugotovitev lastninske pravice ali solastninske
pravice na stavbi s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem in
izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine (npr. pri gradnji na
tujem zemljišču, skupni gradnji ipd.) tako, da je potrebno razmejiti
funkcionalno zemljišče od preostalega toženčevega zemljišča, mora
sodišče pri odločanju o tožnikovem zahtevku točno določiti obseg
funkcionalnega zemljišča ob upoštevanju kriterijev, ki so navedeni v
3. odstavku 46.člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v
rpostor (Ur.l. SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) za primer, ko določa
funkcionalno zemljišče na zahtevo lastnika oziroma uporabnika
občinski upravni organ, pristojen za urejanje prostora.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta tožnika na podlagi skupne
gradnje solastnika vsak do 1/4 hiše, stoječe na parc.št.
vl.št. k.o.. Tožencema je naložilo, da dasta pisno soglasje
za odmero posebne parcele, ki bo obsegala stavbišče s
stanovanjsko stavbo in pripadajoče funkcionalno zemljišče,
kot ga bo odmerila pristojna geodetska uprava, ki bo nastalo
parcelo označila z novo parcelno številko in nadalje, da
izstavita zemljižnoknjižno listino za odpis nove parcele od vl.št.
k.o., otvoritev novega vložka in pri tem vpis lastninske
pravice tožnikov vsakega do 1/4 in tožencev vsakega do 1/4,
sicer bo soglasje za parcelacijo in odmero z vknjižbenim
dovoljenjem nadomestila ta sodba. Pritožbo druge toženke proti sodbi
sodišča prve stopnje je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo
sodbo sodišča prve stopnje.
Proti sodbi sodišča druge stopnje je vložila tožena stranka revizijo,
v kateri uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb
pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava.
Javni tožilec SR Slovenije pa je vložil zahtevo za varstvo
zakonitosti. Uveljavlja razlog bistvene kršitve določb pravdnega
postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena in 1. odstavka 354.
člena v zvezi s 1. odstavkom 369. člena zakona o pravdnem postopku.
Obe sodbi izpodbija v dajatvenem delu, kolikor se ta nanaša na
funkcionalno zemljišče in na odmero tega zemljišča, ki naj bi jo
izvedla geodetska uprava. Predlaga, da vrhovno sodišče obe sodbi v
izpodbijanem delu razveljavi in vrne zadevo v tem obsegu sodišču prve
stopnje v novo sojenje. V obrazložitvi zahteve navaja, da je izrek
sodbe sodišča prve stopnje, ki je bila na drugi stopnji potrjena,
nerazumljiv in neizvršljiv, ker funkcionalno zemljišče ni bilo
določeno po velikosti in obliki. Kolikor je v izreku navedeno, da bo
funkcionalno zemljišče odmerila geodetska uprava, pa je taka
odločitev neobrazložena in brez pravne podlage. Poudarja, da gre za
lastninskopravni spor, v katerem naj bi po sodbi postalo funkcionalno
zemljišče solastnina štirih lastnikov, preostalo zemljišče pa bi
ostalo v solasti dveh. V takem sporu mora sodišče v sodbi določiti
funkcionalno zemljišče.
Vrhovno sodišče SR Slovenije je toženkino revizijo zavrnilo kot
neutemeljeno. Ugodilo pa je zahtevi za varstvo zakonitosti. Sodbi
sodišč prve in druge stopnje je razveljavilo v obsegu, v kolikor se
odločitev nanaša na funkcionalno zemljišče ter odmero le-tega pri
pristojni geodetski upravi. V tem delu je zadevo vrnilo sodišču prve
stopnje v novo odločanje. V razlogih svoje odločbe je med drugim tudi
navedlo:
Javni tožilec SR Slovenije pa v zahtevi utemeljeno uveljavlja razlog
bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 13. točki 2. odstavka
354. člena ZPP in sicer, kolikor se dajatveni del izreka sodbe
sodišča prve stopnje nanaša na funkcionalno zemljišče, ki naj bi ga
odmerila geodetska uprava. V izreku ni določen obseg funkcionalnega
zemljišča. Tako izrek ni dovolj določen in razumljiv ter ga tudi ni
mogoče preizkusiti. Sodišče druge stopnje je s tem, da na pritožbeni
ugovor ni razveljavilo tega dela sodbe, kršilo določbo 1. odstavka
369. člena ZPP, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe.
Pritrditi je treba tudi zahtevi za varstvo zakonitosti, da odločitev
o tem, da bo funkcionalno zemljišče odmerila geodetskka uprava, ni
obrazložena, kar bi moralo upoštevati sodišče druge stopnje po uradni
dolžnosti (2. odstavek 365. člena ZPP). Zaradi omenjenih kršitev
določb pravdnega postopka je vrhovno sodišče sodbi sodišč prve in
druge stopnje razveljavilo v delu, kolikor se dajatveni del izreka
pod a) in b) nanaša na funkcionalno zemljišče, kot ga bo odmerila
pristojna geodetska uprava. V razveljavitvenem delu je zadevo vrnilo
sodišču prve stopnje, da po dopolnitvi postopka o stvari ponovno
odloči. Sodbi sodišč prve in druge stopnje sta v dajatvenem delu
ostali v veljavi le glede stavbišča s stavbo.
V predmetni pravdni zadevi sta zahtevala tožnika zaradi skupne
gradnje solastninski delež na stanovanjski hiši s pripadajočim
funkcionalnim zemljiščem in sicer od zemljiškoknjižnih lastnikov
nepremičnine. V takem sporu je potrebno določiti obseg funkcionalnega
zemljišča in ga odmeriti od preostalega zemljišča tožene stranke, kar
mora storiti sodišče v okviru pravde, v kateri se odloča o lastninski
pravici na hiši s funkcionalnim zemljiščem. V ponovnem postopku bo
torej moralo sodišče prve stopnje opraviti ogled na kraju samem in
določiti obseg funkcionalnega zemljišča s pomočjo izvedenca iz
gradbene stroke ob upoštevanju kriterijev, ki so določeni v 3.
odstavku 46. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v
prostor (Ur.l. SRS, št. 18/84) za primer, ko na zahtevo lastnika oz.
uporabnika določa funkcionalno zemljišče za urejanje prostora
pristojni občinski upravni organ. Pritegniti bo treba tudi izvedenca
iz geodetske stroke, da bo zemljišče zamejičil in napravil ustrezno
skico, ki bo sestavni del sodbe. Šele po tako dopolnjenem postopku bo
mogoče pravilno odločiti o tožnikovem tožbenem zahtevku.