TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Javni tožilec se lahko takoj po razglasitvi sodbe, z ustno izjavo
odpove pravici do pritožbe in vloži novo obtožnico, vloži pa jo lahko
tudi pisno v 8. dneh po razglasitvi sodbe.

Sodišče prve stopnje je zavrglo novo obtožnico javnega tožilca,
vloženo na podlagi določbe 1. odstavka 355. člena ZKP, ker javni
tožilec ob razglasitvi oprostilne sodbe ni takoj na zapisnik izjavil,
da se odpoveduje pravici do pritožbe, pač pa je to storil šele v
nadaljnjih 8 dneh in istočasno vložil novo obtožnico.
Zoper sklep se je javni tožilec pritožil, zaradi kršitve določb
Zakona o kazenskem postopku in predlagal, naj se sklep razveljavi.
Pritožbeno sodišče je ugodilo pritožbi javnega tožilca in sklep
sodišča prve stopnje tako spremenilo, da je novo obtožnico dopustilo.
Menilo je, da je treba določbo 1. odstavka 355. člena ZKP razlagati
tako, da ima javni tožilec ob izreku oprostilne sodbe po 3. točki
350. člena ZKP dvoje možnosti: ali takoj na sodni zapisnik izjaviti,
da se odpoveduje pravici do pritožbe in istočasno vložiti novo
obtožnico, ali pa eno in drugo storiti v 8 dneh po razglasitvi sodbe.
Vrhovno sodišče SR Slovenije se strinja s pravnim stališčem sodišča
prve stopnje.
Po 1. odstavku 355. člena ZKP se lahko javni tožilec, če je bil
obtoženec oproščen kaznivega dejanja zaradi pomanjkanja dokazov,
takoj po razglasitvi sodbe, z ustno izjavo odpove pravici do pritožbe
in vloži novo obtožnico, lahko pa stori to pisno v 8 dneh po
razglasitvi sodbe. Zakonsko besedilo je res takšno, da dopušča
različno razlago. Ni jasno, kako razumeti tekst ... lahko pa stori to
pisno v 8 dneh ..., ali se to nanaša na odpoved pravici do pritožbe
in vložitev nove obtožnice ali samo slednje. Treba je reči, da so
komentarji Zakona o kazenskem postopku, kolikor gre za to določbo,
različni. Eni se zavzemajo za stališče, kakršno je v konkretni zadevi
zavzelo sodišče prve stopnje, drugi pa za stališče pritožbenega
sodišča. Vendar smatramo, da je potrebno 1. odstavek 355. člena ZKP
razlagati v povezavi z nadaljnjimi odstavki citiranega člena. Smisel
določbe 355. člena ZKP v celoti je v tem, da prispeva k
racionalnosti, smotrnosti in pospešenosti postopka. Namesto, da bi
javni tožilec izpodbijal oprostilno sodbo s pritožbo in s tem
zavlekel postopek, mu daje zakon možnost, da se takoj po razglasitvi
sodbe odpove pravici do pritožbe, kar se zapiše v razpravni zapisnik,
novo obtožnico pa lahko vloži takoj ali pa v nadaljnjih 8 dneh.
Menimo, da ni prav nobene potrebe po tako široki razlagi 1. odstavka
355. člena ZKP, kot jo zagovarja pritožbeno sodišče. Javni tožilec je
ves čas navzoč na glavni obravnavi. Spremlja izvajanje dokazov. Ob
razglasitvi sodbe se seznani z razlogi, ki so sodišče privedli do
izreka oprostilne sodbe. Zato ni nobene potrebe, da javni tožilec še
nadaljnjih 8 dni razmišlja ali se bo poslužil ugodnosti, ki mu jih
daje 1. odstavek 355. člena ZKP ali ne. Če bi tako možnost javnemu
tožilcu dali, bi praktično izničili ratio te določbe. Lahko bi prišli
celo do situacije, da bi sodišče med tem že napisalo sodbo, jo
vročilo in bi obtoženec morda celo že vložil pritožbo. Zato bo
običajno prišlo do situacije, ko bo javni tožilec takoj po
razglasitvi sodbe izjavil, da se odpoveduje pravici do pritožbe in
istočasno vložil novo obtožnico, kar vse se bo protokoliralo v
razpravnem zapisniku. V takem primeru se bo glavna obravnava pred
istim senatom takoj znova začela s tem, da že izvedenih dokazov ne bo
treba ponovno izvajati.
Kolikor pa bo šlo za pravno oziroma dejansko zapleteno kazensko
zadevo, se bo javni tožilec takoj po razglasitvi sodbe lahko
odpovedal pravici do pritožbe, novo obtožnico pa bo vložil v
nadaljnjih 8 dneh.