TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana odločba potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške tega pritožbenega postopka, dolžna pa je toženi stranki v roku 15 dni povrniti njene stroške tega pritožbenega postopka v znesku 1.116,30 EUR, v primeru zamude pa še zakonske zamudne obresti za čas od 16. dne do plačila.

Postopek v zadevi I Pg 319/2018 se je začel pred obravnavano zadevo, kar pomeni, da bi odločitev o morebitni združitvi postopka morala biti sprejeta v zadevi I Pg 319/2018, ne pa v obravnavani zadevi. Tudi višje sodišče ocenjuje, da bi bila združitev postopkov sicer smiselna, tožeča stranka pa se je s tem, ko ni že v zadevi I Pg 319/2018 ob pobotnem ugovoru vložila tudi nasprotne tožbe, sama izpostavila temu, da zadevi morda ne bosta združeni v skupno obravnavanje. Glede na stanje stvari, in če v zadevi I Pg 319/2018 ne bo sprejet sklep o skupnem obravnavanju zahtevkov, pa višje sodišče ocenjuje, da je vsekakor prekinitev postopka na mestu, saj si je težko predstavljati različne odločitve o v bistvu istem zahtevku (za škodo zaradi zamakanja oziroma vdora vode).

Znižanje najemnine v Zakonu o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP) ni urejeno, zato se uporabljajo določila Obligacijskega zakonika (OZ). Zakupnina se zniža v sorazmerju s tem, koliko je bila zaradi napak stvari raba omejena v primerjavi s tem, če stvar (skladišča) napak ne bi imela (478. člen OZ in 590. člen OZ). Enako velja tudi v primeru, ko bi imel najemnik pravico do znižanja najemnine zaradi višje sile po drugem odstavku 617. člena OZ. V obeh primerih je treba presoditi omejenost rabe v zakup vzete stvari, zato niti ni pomembno, ali je tožeča stranka uveljavljala le stvarno napako strehe ali tudi višjo silo.

Za presojo, v kolikšni meri je bila ovirana raba skladišč, so (glede na zgoraj navedeno pravno podlago) pomembne trditve, kdaj, kje in v kolikšni meri je prišlo do zamakanja oziroma vdora vode, kar bi šele lahko bila podlaga za to, da bi izvedenec ali cenilec sploh lahko ocenil, ali je prišlo do upoštevne omejitve rabe skladišč, katero od skladišč morda ni bilo primerno za rabo, za katero ga je najela tožeča stranka, in v kolikšni meri, s tem pa bi šele lahko prišlo do odločitve, ali je tožeča stranka dejansko upravičena do znižanja najemnine in v kolikšnem znesku.