TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožeče stranke zoper sklep z dne 29. 6. 2018 se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru zoper točko I izreka sklepa z dne 31. 5. 2018 ugodi ter se ta sklep v točki I izreka razveljavi in zavrne predlog za izdajo začasne odredbe, ki se glasi:

„Tožnici se prepoveduje razširjati trditve, da toženka protipravno prevzema njene posle.

Za primer nespoštovanja te prepovedi se tožnici izreka kazen 11.000 EUR.

Ta začasna odredba velja še 30 dni po pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku iz nasprotne tožbe, prilegajočem se navedeni začasni prepovedi.“

II. Pritožba tožene stranke zoper drugi odstavek točke I in točko II izreka sklepa z dne 31. 5. 2018 se zavrne in se sklep v izpodbijani točki II izreka potrdi.

III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Zmotno je pritožbeno stališče, da sta abstraktna zahtevka edini možni način, da tožena stranka doseže učinkovito sodno varstvo, ker da ne more vedeti, kakšna dejanja bo izvajala tožnica v bodoče. Prepovedano ravnanje mora izhajati iz konkretnega protipravnega ravnanja in mora biti v tej smeri dovolj konkretizirano. Pojavne oblike žaljivih obdolžitev in obrekovanj, morajo biti vsebinsko dovolj opredeljene, da je jasno, na kaj se prepoved nanaša.

Pojem nelojalnega dejanja, ki zajema širjenje neresničnih podatkov o drugem podjetju, ki škodijo oziroma utegnejo škoditi ugledu ali poslovanju drugega podjetja je vsebinsko enak pojmu obrekovanja ali žaljive obdolžitve v kazenskem pravu, kar je podrobno obrazložilo že sodišče prve stopnje. Temu pritožbeno sodišče dodaja le, da bi tudi izrekanje vrednostne sodbe, ki bi lahko prizadela ugled drugega podjetja, lahko bilo dejanje nelojalne konkurence, če bi bili izpolnjeni vsi elementi generalne klavzule iz drugega odstavka 63.a člena ZPOmK-1. Ni nelojalno le razširjanje neresnic o dejstvih, nelojalno je lahko tudi razširjanje škodljivih vrednostnih sodb o drugem podjetju, ki bi lahko prizadele njegov ugled ali poslovanje.