TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

V izpodbijanem sklepu se ugotavlja obstoj izrazite nevarnosti, da bo tožnik pred predajo pobegnil, ocena okoliščin konkretnega primera pa je opravljena tudi glede na kriterije za opredelitev pojma „nevarnost pobega“ iz 68. člena ZTuj-2, ki se lahko uporabljajo za presojo tega pojma tudi v zadevah mednarodne zaščite. V tej zvezi sodišče poudarja, da so kriteriji za opredelitev pojma „nevarnost pobega“ zakonsko določeni, in drugače kot v zadevi Al Chodor ne gre za objektivna merila, ki bi bila brez zakonsko določenih kriterijev izoblikovana v sodni praksi. Ilegalno prehajanje državnih mej, ki naj bi po navedbah v tožbi ne izpričevala tožnikove begosumnosti, nedvomno ni okoliščina, ki bi bila v prid tožniku, predvsem pa je to le ena od okoliščin, na katerih sloni odločitev. Poleg tega se namreč neprerekano ugotavlja še, da je tožnik že v Grčiji in BIH zaprosil za mednarodno zaščito, da izrečenih ukrepov ni spoštoval, ampak je pot vsakič znova nadaljeval. Zanemarljivo tudi ni, da je tožnik po lastnih navedbah iz Egipta odpotoval s ponarejenim potnim listom, ki ga je na poti med Turčijo in Grčijo odvrgel v morje, in da se je organom BIH predstavljal z drugačnimi osebnimi podatki, kot državljan Sirije. Zlasti slednje po presoji sodišča kaže na dejstvo, da tožnik svoje navedbe v postopkih prireja potrebam, ki jih zasleduje v postopku mednarodne zaščite, kar vpliva na presojo verodostojnosti njegovih navedb.