TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da se ta glasi:

„I. Ugotovi se, da obstoji v breme parcele št. 1730/11 k. o. X (ID znak št. 001) kot služečega zemljišča služnost hoje in vožnje v korist vsakokratnega lastnika nepremičnine parc. št. 1730/2 k. o. X (ID znak št. 002) kot gospodujočega zemljišča, in sicer po trasi služnostne poti v asfaltirani širini, ki poteka od meje z nepremičnino parc. št. 1730/2 k. o. X in nato po parc. št. 1730/11 k. o. X vzporedno z mejo med nepremičninama parc. št. 1730/3 in parc. št. 1730/11, obe k.o. X do parc. št. 1730/1 k. o. X, ki se nadaljuje do javne poti parc. št. 1825/2 k. o. X, vendar največ do širine treh metrov.“

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

III. Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Na izvedenca se je neumestno sklicevati, ker se v tej pravdi ugotavlja dejanska uporaba obravnavane poti v času, potrebnem za priposestvovanje. Irelevantno je, če izvedenec ugotovi možnost uporabe poti kljub postavljenemu koritu, ker je relevantno le, kako se je ta del poti dejansko uporabljal pred postavitvijo korita.