Portal TFL
Metoda, metodika in metodologija
Rubrika
Članki
Vir
Pravna podlaga
ni določena
Povezave
Podsistem TAX
Podsistem FIN
Podsistem LEX
Povzetek
1 UVOD
V strokovni literaturi, zlasti pa v praksi, se pojmi metoda, metodika in metodologija pogosto pojavljajo kot soznačnice ali pa ni dovolj jasno razvidno razlikovanje med njimi. Uporaba soznačnic zlasti v stroki po eni strani zamegljuje razumljivost, po drugi strani pa siromaši strokovno izrazje. Zato bomo v nadaljevanju podrobneje obravnavali navedene tri pojme.
V strokovni literaturi, zlasti pa v praksi, se pojmi metoda, metodika in metodologija pogosto pojavljajo kot soznačnice ali pa ni dovolj jasno razvidno razlikovanje med njimi. Uporaba soznačnic zlasti v stroki po eni strani zamegljuje razumljivost, po drugi strani pa siromaši strokovno izrazje. Zato bomo v nadaljevanju podrobneje obravnavali navedene tri pojme.
BESEDILO
2 METODA
Pojem metode izhaja iz grške besede méthodos, ki pomeni pot do nečesa, način raziskovanja. Veliki slovar tujk (VST, 726) pojasnjuje metodo na več načinov:
- pot in način, kako doseči kak namen, premišljen postopek ali prijem, načrtno ravnanje;
- v računalniškem programiranju ukaz ali procedura;
- zbirka dokumentov za dokazovanje strokovnih in akademskih dosežkov posameznika (metoda dosjeja oziroma portfolio metoda);
Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ, 1975, 763) opredeljuje metodo kot »obliko načrtnega, premišljenega dejanja, ravnanja ali mišljenja za dosego kakega cilja« oziroma kot »določeno dejanje, ravnanje ali mišljenje sploh«.
Podobno kot SSKJ pojasnjuje metodo Turk (2004, 263), ki metodo razume tudi kot »celoto neprotislovnih pravil, ki določajo postopek delovanja«.
Zgornje opredelitve se med seboj bistveno ne razlikujejo. Zato lahko povzamemo, da metoda predpostavlja in pomeni praviloma vnaprej opredeljen proces, za katerega je značilno načrtno, urejeno, sistematično delovanje oziroma razmišljanje, usmerjeno v želeni cilj.
S tega vidika so znane tudi izpeljanke (SSKJ, 1975, 764):
- metodski (nanašajoč se na metodo), na primer metodsko navodilo,
- metodičnost (načrtnost, premišljenost),
- metodizirati (uvajati metodo: metodizirati pouk oziroma metodizirati mišljenje).
3 METODIKA
Pri pojmu metodika se različne opredelitve že bolj razlikujejo. Veliki slovar tujk pojasnjuje metodiko kot nauk o znanstveni metodi, v pedagogiki pa kot nauk o metodi poučevanja (VST, 2002, 727).
Podobno opredeli metodiko Slovar slovenskega knjižnega jezika, in sicer kot nauk o poučevanju kakega predmeta (SSKJ, 1975, 764).
Širše in bolj prepričljivo je metodiko opredelil Turk, in sicer kot skupek metod, ki jih uporabljajo reševanje kakega razreda problemov oziroma izvirajo iz iste teoretične podlage (Turk, 2004, 275).2 Taka opredelitev ni v nasprotju z zgornjima dvema, pač pa je vsebinsko celovitejša in bolj logična. Z njo opredeljuje številne sklope računovodskih metod, na primer metodiko načrtovanja, obdelovanja podatkov, oblikovanja informacij, popisovanja, informiranja, obračunavanja, predračunavanja, proučevanja, urejanja podatkov, zajemanja podatkov in tako naprej.
Na zgornji podlagi lahko razlikujemo posamezno znanstveno metodo (način pridobivanja novega znanja) od znanstvene metodike (sklop znanstvenih metod na določenem področju).
S tako opredelitvijo metodike je skladna tudi izpeljanka metodičar(ka); strokovnjak(inja) za metodiko (SSKJ, 1975, 764). Podobno opredelitev daje VST za pojem metodik (kdor se ukvarja z metodiko), vendar nedosledno dodaja tudi »kdor dela metodično« (VST, 2002, 727), kar pa izhaja iz pojma metoda in ne iz pojma metodika.
Seveda metodika ne smemo zamenjati z metodistom, ki je pripadnik metodistične cerkve.