TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožbi se ugodi, odločba Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 4224-110/2021-003815 z dne 22. 2. 2021, se v delu, ki se nanaša na nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za površino zemljišča 2.917 m2, odpravi in se zadeva v tem obsegu vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Za opredelitev zemljišča kot zazidanega stavbnega zemljišča je bistveno, ali se na zemljišču opravlja poslovna dejavnost zavezanca, kakršno primeroma našteva citirano določilo. Pri razlagi, kdaj se na površini zemljišča opravlja poslovna dejavnost, je treba upoštevati tudi določbo 218. člena ZGO-1, saj ta določa, da se določbe prve alineje prvega odstavka 56. člena ZSZ uporabljajo samo za tista zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, ki jih določa ta člen tega zakona, saj je bil to (dokler je veljal) kasnejši zakon kot ZSZ/84.

Ko obveznost plačila NUSZ neposredno bremeni najemnike, je treba upoštevati tudi, da je v nekaterih stavbah več stanovanj oziroma več poslovnih prostorov, ki jih lastnik ali lastniki oddajajo različnim najemnikom, pri čemer vsi najemniki uporabljajo isto funkcionalno zemljišče objekta, bodisi za dostop, bodisi za manipulacijo oziroma za druge namene, za katere se funkcionalno zemljišče uporablja. Če je temu tako, plačila NUSZ ni mogoče naložiti le enemu, ampak v ustreznem deležu vsem, ki ga (na podlagi najema) uporabljajo, oziroma lastniku nepremičnine.

Zavezanec lahko dokazuje, da so dejstva, ki jih organu sporoči občina, napačna in jih mora organ presoditi po načelu proste presoje dokazov. Toženka zato na površino zazidanega stavbnega zemljišča, kot jo je sporočila občina, ni bila vezana.