TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba zoper II. točko izreka izpodbijane sodbe se zavrže.

II. Pritožba zoper I. in III. točko izreka se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v tem delu potrdi.

III. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Pravico do pritožbe ima samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist.

Tudi v primeru, ko bi vloga tožene stranke z dne 6. 5. 2016 k prvostopenjskemu sodišču prispela pred izdajo izpodbijane odločitve, slednje le-te v nasprotju z zatrjevanji pritožnice ne bi obravnavalo kot dokaz, temveč kot toženkine trditve o dejstvih, s katerimi izpodbija navedbe tožeče stranke.

V pritožbi s sklicevanjem na kršitev iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zaradi opustitve izvedbe naroka, ki jo je zahtevala nasprotna stranka, ne more uspeti.

Iz obrazložitve izpodbijane sodbe je nedvomno mogoče ugotoviti, da je sodišče prve stopnje v tožbi zatrjevana dejstva štelo za priznana, ker tožena stranka nanje ni odgovorila (na tej podlagi pa ugotovilo dejansko stanje) in ker tudi sicer izpodbijana sodba vsebuje vse razloge o odločilnih dejstvih, ki omogočajo njen objektivni preizkus ter zaključek, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke utemeljen, o pritožbeno zatrjevani kršitvi iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP torej ni mogoče sklepati.

Kršitev, ki jo toženka uveljavlja končno (in sicer da je sodišče prve stopnje kršilo drugi odstavek 324. člena ZPP, ker v uvodu sodbe ni navedlo imena in priimka ter prebivališča zakonitega zastopnika tožene stranke) pa je relativne narave (prvi odstavek 339. člena ZPP).