IZREK
Ustavna pritožba zoper sodbo in sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 512/2004 z dne 25. 5. 2006 v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Celju št. Cp 543/2004 z dne 21. 4. 2004 ter s sodbo Okrožnega sodišča v Celju št. P 257/2002 z dne 19. 6. 2002 in s sklepom Okrožnega sodišča v Celju št. P 257/2002 z dne 24. 9. 2002 se ne sprejme.
EVIDENČNI STAVEK
Iz pravice do uporabe svojega jezika in pisave iz 62. člena Ustave ne izhaja zahteva, po kateri bi morala sodišča v civilnem postopku stranki tudi v pisni komunikaciji omogočiti uporabo jezika, ki ga stranka razume.
Določbe Dvostranske pogodbe o pravni pomoči, ki urejajo načelno dolžnost sodišč, da pri pošiljanju sodnih pisanj iz ene države pogodbenice v drugo državo pogodbenico tem priložijo prevod sodnih pisanj v jezik zaprošene države, so določbe procesne narave, ki človekovih pravic oziroma temeljih svoboščin ne urejajo.
Ker se je pritožnik spustil v obravnavo, ne da bi ugovarjal pravilnosti vročitve tožbe, stališču Vrhovnega sodišča, po katerem podpisana vročilnica ustvarja domnevo, da je pisanje brez prevoda prostovoljno sprejel, nerazumnosti ni mogoče očitati.
Z vidika 22. člena Ustave bi lahko bilo sporno, če bi sodišča zavzela stališče, da okoliščina, da stranka, ki si je morala sama priskrbeti prevod sodnega pisanja v jezik, ki ga razume, ne more pomeniti opravičljive zamude.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.