TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Če javni tožilec umakne obtožnico po smrti oškodovanca, ki umre med
postopkom, pa ne zaradi posledic kaznivega dejanja, oškodovančevi
sorodniki ne morejo nadaljevati kazenskega pregona kot oškodovanci
kot tožilci.

Če javni tožilec spozna, da ni podlage, za pregon za kaznivo dejanje,
ki se preganja po uradni dolžnosti, umakne obtožnico. Oseba, kateri
je s kaznivim dejanjem neposredno prizadeta ali grožena kakšna
pravica, torej oseba, ki ji pravimo oškodovanec, lahko prevzame
kazenski pregon. V zvezi z umikom obtožnice in prevzemom pregona
lahko nastanejo zelo različne življenjske in zato tudi procesne
situacije.
Najbolj pogosta situacija je, da javni tožilec umakne obtožnico,
oškodovanec pa prevzame pregon ali ne.
Če javni tožilec umakne obtožnico v primeru, ko je bila s kaznivim
dejanjem povzročena oškodovančeva smrt, smejo kazenski pregon
nadaljevati sorodniki umrlega, in sicer zato, ker so oškodovani s
kaznivim dejanjem. Pregon lahko prevzamejo, če je smrt kot posledica
kaznivega dejanja nastopila takoj ali pa kot končna posledica
kaznivega dejanja šele kasneje, med kazenskim postopkom, ki teče
prvotno za kaznivo dejanje s prvotno lažjo posledico.
Če posledica kaznivega dejanja ni oškodovančeva smrt, npr. le huda
telesna poškodba, oškodovanec pa umre med kazenskim postopkom iz
nekega drugega vzroka, ne zaradi kaznivega dejanja, se postavlja
vprašanje, ali lahko tudi v takem primeru po oškodovančevi smrti
sorodniki prevzamejo pregon za to dejanje kot oškodovanci kot
tožilci. Ti sorodniki niso oškodovani neposredno s kaznivim dejanjem,
zato kazenskega pregona ne morejo prevzeti kot oškodovanci. Glede na
novo določbo 6. odst. 60. čl. ZKP, pa lahko sorodniki namesto
oškodovanca prevzamejo pregon le, če je do umika obtožnice prišlo
tedaj, ko je oškodovanec še živel, nato pa umrl med postopkom že kot
oškodovanec kot tožilec, torej kot stranka, ne le kot oškodovanec. Če
smrt ni posledica kaznivega dejanja, imajo torej pravico nadaljevati
pregon le bližnji sorodniki umrlega oškodovanca kot tožilca, ne pa
sorodniki umrlega oškodovanca. Sicer bi se v kazenski postopek po
nezakoniti poti pripeljal nov subjekt. Določba 6. odst. 60. čl. ZKP
je tedaj omejena izključno na sorodnike oškodovanca kot tožilca.
Izjeme pa ni mogoče širiti na način, ki bi predstavljal očitno
spremembo zakonodajalčeve volje.