TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Če javni tožilec vloži zahtevo za varstvo zakonitosti v korist
obsojenca, se smiselno sme uporabiti določba 5. odst. 428. člena ZKP
tako, da sodišče, pristojno za odločitev o zahtevi, lahko glede na
njeno vsebino odredi, naj se izvršitev izpodbijane pravnomočne sodbe
odloži oziroma prekine.

Zoper pravnomočno sodbo, s katero je bil obdolženec obsojen zaradi
napeljevanja h kaznivemu dejanju krive izpovedbe po 3. in 1. odstavku
210. člena KZ RS v zvezi s 23. členom KZ SFRJ na kazen 10 mesecev
zapora, je javni tožilec Republike Slovenije vložil v korist
obsojenca zahtevo za varstvo zakonitosti. V sodbi Vrhovnega sodišča
Republike Slovenije, s katero je bilo zahtevi ugodeno in je bila
pravnomočna sodba razveljavljena ter zadeva vrnjena sodišču prve
stopnje v novo odločitev, sočasno pa je bilo še izrečeno, da se
obsojencu prekine prestajanje kazni, je v obrazložitvi navedeno:
"Končno je zahtevi treba ugoditi tudi glede dodatnega predloga, da
naj se obsojencu prestajanje kazni prekine. Potreba po prekinitvi se
kaže v tem, da v novem odločanju o zadevi obsojenec ne bo nujno več
obsojen na enako kazen in je zato lahko z nadaljnjo izvršitvijo
kazni, ki jo po podatkih spisa prestaja od 6.11.1989 dalje,
oškodovan. Čeprav XXIV. poglavje, 3. podpoglavje ZKP, ki se nanaša na
odločanje o zahtevi za varstvo zakonitosti, nima posebne določbe o
možni prekinitvi kazni, pravna podlaga za tako prekinitev v zakonu
vsekakor obstoji. S tem v zvezi je treba najprej opozoriti na določbo
16. člena Zakona o javnem tožilstvu (Ur.l. RS, št. 10/77, 7/86, 41/87
in 8/90), po kateri javni tožilec sme že prej, preden vloži pravno
sredstvo zaradi kršitve zakona ali mednarodne pogodbe, zahtevati, naj
se izvršitev izpodbijane sodne odločbe odloži, oziroma prekine, če bi
z njeno izvršitvijo nastale nepopravljive posledice, pri čemer
odložitev oziroma prekinitev traja do odločitve o pravnem sredstvu.
Ta določba očitno temelji na domnevi, da sodišče ob odločanju o
pravnem sredstvu javnega tožilca zoper sodno odločbo zaradi kršitev
zakona ali mednarodne pogodbe odloča tudi o morebitni potrebni
odložitvi oziroma prekinitvi izvršitve odločbe. Če je pomembno, da
sodišče odloži oziroma prekine izvršitev sodne odločbe do odločitve o
pravnem sredstvu, je tembolj pomembno, da se izvršitev odloži oziroma
prekine ob sami odločitvi o pravnem sredstvu. S tem v zvezi je treba
tudi upoštevati 5. odstavek 428. člena ZKP, ki določa, da sodišče
prve stopnje ali sodišče, ki je pristojno za odločitev o zahtevi, sme
glede na njeno vsebino odrediti, naj se izvršitev pravnomočne sodbe
odloži oziroma prekine. Res je, da je ta določba vnešena v XXIV.
poglavje, 4. podpoglavje ZKP, v katerem je predpisan postopek v zvezi
z izrednim pravnim sredstvom zahteve za izreden preizkus pravnomočne
sodbe, vendar pa to ne pomeni, da se določba ne bi mogla nanašati
tudi na odločanje o zahtevi za varstvo zakonitosti. V zakonu javni
tožilec ni naveden kot možni vlagatelj zahteve za izreden preizkus
pravnomočne sodbe skupaj z obdolžencem in zagovornikom očitno samo
zato, ker ima možnost izpodbijati pravnomočno sodbo zaradi kršitev
zakona s posebnim izrednim pravnim sredstvom - zahtevo za varstvo
zakonitosti in to celo brez nekaterih omejitev, ki veljajo za zahtevo
za izreden preizkus pravnomočne sodbe. Kadar javni tožilec vloži
zahtevo za varstvo zakonitosti v korist obsojenca, nastane ob
odloačnju o tem izrednem pravnem sredstvu glede potrebne odložitve
oziroma prekinitve izvrševanja izpodbijane odločbe popolnoma enak
položaj kot pri odločanju o zahtevi za izreden preizkus pravnomočne
sodbe, zato bi bilo nesmiselno izključevati možnost, da sodišče v
enem in drugem primeru enako ne odloča o odložitvi oziroma prekinitvi
izvršitve sodbe. Se pravi, če javni tožilec vloži zahtevo za varstvo
zakonitosti v korist obsojenca, se smiselno sme uporabiti določba 5.
odstavka 428. člena ZKP tako, da sodišče, pristojno za odločitev o
zahtevi, lahko glede na njeno vsebino odredi, naj se izvršitev
pravnomočne sodbe odloži oziroma prekine."