TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba se zavrne.

Istovetnost prosilca za mednarodno zaščito je nesporno ugotovljena, ko prosilec predloži eno izmed listin po določbah ZTuj-2, na podlagi katerih je mogoče ugotavljati istovetnost. V zadevi ni sporno, da tožnik ves čas od prihoda v Republiko Slovenijo do izdaje izpodbijanega sklepa ni predložil nobene tovrstne listine ter da je ves čas poti od Ukrajine do Slovenije potoval ilegalno, iz pridobljenih rezultatov iz baze Eurodac pa izhaja, da so bili prstni odtisi tožnika v to bazo že posredovani s strani Slovaške dne 18. 2. 2007, kjer je prav tako že zaprosil za mednarodno zaščito, vendar je pri podaji prošnje za mednarodno zaščito na predpisanem obrazcu ta podatek zamolčal.

V kolikor bo za obravnavanje tožnikove prošnje odgovorna Slovaška, je ukrep omejitve gibanja potreben tudi za to, da tožnik v času do njegove predaje državi članici EU, v kolikor bo odgovorna za obravnavanje njegove prošnje, ne bo zapustil ozemlja Republike Slovenije ter da bo mogoča realizacija njegove predaje tej državi. Tožnik je očitno imel možnost vzeti uradni dokument, saj je na ustnem zaslišanju na glavni obravnavi sodišču sam izpovedal, da ima doma potni list, fotokopijo potne listine pa je priložil hkrati s tožbo. Poleg tega pa je imel v Ukrajini tudi upokojensko izkaznico, za katero je na zaslišanju pred sodiščem izpovedal, da mu jo je po pošti poslala njegova mama v Slovenijo, vendar jo do zaslišanja na glavni obravnavi še ni prejel. Omejitev gibanja zaradi dvoma v identiteto tožnika je bila glede na navedeno po presoji sodišča pravilno ugotovljena.