TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi okrožne državne tožilke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v odločbi o kazni spremeni tako, da se obdolženi M. V. za vsako storjeno kaznivo dejanje grožnje po drugem v zvezi s prvim odstavkom člena 135 KZ-1 določi denarno kazen v višini 15 dnevnih zneskov, pri čemer znaša višina dnevnega zneska 10,00 EUR, na kar se ji ob upoštevanju določbe 5. točke drugega odstavka člena 53 KZ-1 izreče enotna denarna kazen v višini 25 dnevnih zneskov po 10,00 EUR, kar skupaj znaša 250,00 EUR, ki jo mora obdolžena plačati v roku 3 (treh) mesecev po pravnomočnosti sodbe. Če se denarna kazen ne bo dala prisilno izterjati, jo bo v skladu s prvim odstavkom člena 87 KZ-1 sodišče izvršilo tako, da bo za vsaka začeta dva dnevna zneska denarne kazni določilo en dan zapora.

II. Pritožba obdolženkine zagovornice pa se zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Obdolženko se oprosti plačila sodne takse za pritožbo.

Iz ustaljene sodne prakse, glede kaznivega dejanja grožnje po prvem in drugem odstavku člena 135 KZ-1 izhaja, da tako pri temeljni, kot tudi pri kvalificirani obliki obdolženki očitanih kaznivih dejanj mora sicer že iz izreka izhajati namen storilca po ustrahovanju in vznemirjanju oškodovanca, torej njegov posebni namen, ki je, kot sicer pravilno tudi navaja pritožba, subjektivni znak tega kaznivega dejanja. Vendar pa pritožba spregleda, kar pa izhaja tudi iz ustaljene sodne prakse, da se obdolženki, kot izhaja tudi iz sodbenega izreka, v obravnavani kazenski zadevi določno očita njen namen po vznemirjanju obeh oškodovancev, kar pa se je nato manifestiralo in objektiviziralo v izvršitveni obliki grdega ravnanja z obema oškodovancema in sicer z E. B. na ta način, da mu je prizadejala površinsko rano podlahti desno in po prsnem košu desno, napram M. B. pa na ta način, da ji je prizadejala udarnino obraza in leve podlahti.