TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Zgolj mladoletnost enega izmed partnerjev, ki živita v dalj časa
trajajoči skupnosti, sama zase absolutno še ne izključuje možnosti
izenačitve pravnih posledic za partnerja v taki skupnosti, s pravnimi
posledicami, ki bi jih imela zanju sklenitev zakonske zveze (12. člen
Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR). Nastop
pravnih posledic dalj časa trajajoče življenjske skupnosti po določbi
12. člena ZZZDR je v tem primeru namreč odvisen od obstoja
utemeljenih razlogov, zaradi katerih bi bilo mogoče spregledati
mladoletnost kot zadržek za sklenitev zakonske zveze (23. člen
ZZZDR), obseg le-teh pa je za partnerja izenačen z obsegom pravnih
posledic sklenitve zakonske zveze.
V takem primeru ima zato za mladoletnega partnerja dalj časa
trajajoča življenjska skupnost po 12. členu ZZZDR (enako kot
sklenitev zakonske zveze) za posledico prenehanje preživninske
obveznosti njegovih staršev (50. člen ZZZDR).

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek mld. sina tožencev,
od katerih je zahteval plačevanje mesečne preživnine. Kot razlog za
prenehanje preživninske obveznosti staršev je štelo ugotovljen obstoj
dalj časa trajajoče življenjske skupnosti, ki jo je mld. tožnik po
dopolnjenem 16. letu starosti vzpostavil s polnoletno žensko (in ki
je glede pravnih posledic po določbi 12. člena Zakona o zakonski
zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR izenačena s sklenjeno zakonsko
zvezo), potem ko je obenem ugotovilo tudi obstoj razlogov, zaradi
katerih bi se zadržek mladoletnosti iz 18. člena ZZZDR lahko
spregledal, če bi šlo za sklenitev zakonske zveze (23. člen ZZZDR).
Sodišče druge stopnje je pritožbi tožeče stranke zoper sodbo sodišča
prve stopnje ugodilo in izpodbijano prvostopno sodbo tako spremenilo,
da je z vmesno sodbo ugotovilo obstoj preživninske obveznosti
tožencev do mld. tožnika. Sprejelo je sicer vse dejanske ugotovitve
sodišča prve stopnje o obstoju izvenzakonske skupnosti, v kateri mld.
tožnik živi, soglašalo pa je tudi s stališčem o zadržku
mladoletnosti, ki bi ga po mnenju sodišča prve stopnje glede na
ugotovljene okoliščine bilo mogoče spregledati. Vendar to po stališču
pritožbenega sodišča nima za posledico prenehanja preživninske
obveznosti staršev do mld. tožnika, ker 12. člen ZZZDR ureja samo
razmerja med partnerjema, ne pa tudi razmerja do staršev obeh
partnerjev. Če bi omenjeni zakon nameraval posledice vzpostavitve
izvenzakonske skupnosti v razmerju do staršev urediti na enak način,
kot je uredil sklenitev zakonske zveze, bi bilo to v določbi 117.
člena ZZZDR izrecno zapisano.
Vrhovno sodišče SR Slovenije je ugodilo reviziji tožencev (staršev)
in spremenilo sodbo sodišča druge stopnje tako, da je zavrnilo
pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča
prve stopnje. V razlogih je navedlo:
Ugotovljeno dejstvo obstoja dalj časa trajajoče življenjske skupnosti
mld. tožnika in njegove polnoletne partnerke sta vzeli za podlago
svoji odločitvi tako sodišče prve stopnje, kot tudi sodišče druge
stopnje. Revizijsko sodišče soglaša tudi z nadaljnjim istovetnim
stališčem sodišč prve in druge stopnje, da zgolj mladoletnost enega
izmed partnerjev sama zase absolutno še ne izključuje možnosti
izenačitve pravnih posledic za partnerja v taki skupnosti, s pravnimi
posledicami, ki bi jih imela zanju sklenitev zakonske zveze. Če gre
za sklenitev zakonske zveze, je namreč po določbi 23. člena ZZZDR
mogoče ta zadržek spregledati. V določbi 12. člena ZZZDR, ki je
uzakonila koncepcijo popolne izenačitve posledic za 'izvenzakonskega
partnerja' s tistimi, ki jih ima zakonska zveza, ni podlage za
zaključek, da tega zadržka ne bi bilo mogoče spregledati tudi v
primerih priznanja t.i. izvenzakonske skupnosti, če so za to
utemeljeni razlogi. Upoštevaje na prvi in drugi stopnji ugotovljena
dejstva, o obstoju slednjih ne more biti nobenega dvoma.
Materialnopravno zmotno pa je nadaljnje razlogovanje v izpodbijani
sodbi sodišča druge stopnje, po katerem vzpostavitev izvenzakonske
skupnosti naj ne bi imela za posledico prenehanja preživninske
obveznosti staršev do mld. tožnika. Stališču sodišča druge stopnje ne
more biti v oporo iz 12. člena ZZZDR izpeljan zaključek izpodbijane
sodbe o izključni zakonski ureditvi razmerja le med partnerjema
izvenzakonske skupnosti, ne pa tudi razmerja do staršev obeh
partnerjev. Razlogovanje o omejenem obsegu raztezanja pravnih
poslediic le na razmerja med partnerjema je sicer točno. Vendar pa
ravno v njunem razmerju nastale pravne posledice vzpostavljene
izvenzakonske skupnosti privedejo do prenehanja preživninske
obveznosti staršev. Gre za pravne posledice, predvidene v določbah
50. člena ZZZDR, ki ob ostalih v tem členu določenih pogojih nujno
nastopijo tako v primeru sklenitve zakonske zveze, preko določbe 12.
člena istega zakona pa enako tudi v primeru vzpostavitve
izvenzakonske skupnosti. Glede nastopa le-teh ni torej nobene podlage
za razlikovanje v odvisnosti od obstoja zakonske zveze ali
izvenzakonske skupnosti, kot to v razlogih svoje sodbe zmotno meni
sodišče druge stopnje.